V primeru popravljalnih ukrepov vlade so državni revizorji kot nezadovoljivo ocenili dejstvo, da vlada ni preučila odgovornosti oseb, zaposlenih na ministrstvu za finance in v vladi, ki so sodelovale pri pripravi podlag za odločanje o prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), z vidika neskladnosti njihovega ravnanja s predpisi.

Računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu zahtevalo, da se pri pripravi podlag za prenos slabih terjatev iz NLB-ja in NKBM-ja ter s tem povezano državno poroštvo za zadolžitev DUTB-ja preveri odgovornost s tem povezanih oseb in ukrepanje.

Vlada je v odzivnem poročilu navedla, da so bile pri odločanju o prenosu tveganih postavk upoštevane objektivne okoliščine, ki so v tistem času vplivale na potek dogodkov, da so bili predlogi sklepov vlade ustrezno in dovolj podrobno obrazloženi ter da je finančno ministrstvo izvajalo nadzor nad poslovanjem DUTB-ja v okviru svojih zakonskih pristojnosti.

Zato je vlada ocenila, da dodatni ukrepi glede preučitve odgovornosti oseb, zaposlenih na ministrstvu za finance in vladi, niso potrebni, piše v porevizijskem poročilu. Vlada tako v odzivnem poročilu ni navedla ugotovitev o tem, katere osebe so bile na ministrstvu in vladi zadolžene za pripravo posameznih gradiv oziroma izvedbo predpisanih postopkov, niti ni presodila, ali so te osebe kršile predpise in na kakšen način.

Prav tako ni navedla, da je odgovornost teh oseb poskušala preučiti. Odgovornost za način poteka dogodkov je tako po oceni Računskega sodišča objektivizirala in jo pripisala takratnim okoliščinam.

Računsko sodišče meni, da zaradi neukrepanja vlade obstaja tveganje, da se bodo gradiva in predlogi v zvezi z izvajanjem določil zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank še naprej pripravljali na način, ki ne zagotavlja pravilnega in s tem tudi nesmotrnega poslovanja vlade in ministrstva za finance.

Zadovoljive nove zakonske podlage za delovanje DUTB-ja
Na drugi strani je Računsko sodišče kot zadovoljivo ocenilo popravljalna ukrepa v zvezi z enotirnim sistemom upravljanja DUTB-ja, ugotovljeno neučinkovitostjo funkcije nadzora in delitvijo funkcij nadzora in upravljanja družbe. Vlada je namreč v zakonskih spremembah, ki naj bi jih DZ sprejel v kratkem, predvidela tudi jasno delitev dela med izvršnimi in neizvršnimi direktorji. Računsko sodišče je ob tem zadovoljilo tudi dejstvo, da je finančno ministrstvo pripravilo, vlada pa vmes že tudi sprejela spremembe zakonske podlage za delovanje DUTB-ja.

Kot delno zadovoljivo so ocenili popravljalne ukrepe v zvezi z ugotovljenimi nesmotrnostmi na področju prejemkov članov upravnega odbora DUTB-ja. Vlada je namreč letos sprejela prenovljeno politiko prejemkov in omejila plače neizvršnim in izvršnim direktorjem.

Revizorje je pri tem zmotilo dejstvo, da pri določitvi fiksnih prejemkov neizvršnih direktorjev in določitvi možnosti vlada lahko odloči o mesečnih doplačilih zaradi posebnih obveznosti ter o dodatku zaradi obsega in kompleksnosti dela, s čimer ni v celoti upoštevala priporočil Slovenskega državnega holdinga kot upravljavca državnega premoženja. Prav tako se jim zdi neprimerno, da ne obstajajo merila za ugotavljanje obsega in kompleksnosti dela tako neizvršnih kot izvršnih direktorjev.

Računsko sodišče je tudi izdalo tri sklepe o kršitvi obveznosti dobrega poslovanja, po enega za vlado, ministrstvo za finance in DUTB.