Po prvi reviziji so bili na Računskem sodišču nezadovoljni z izvedbo popravljalnih ukrepov, zato so izdali sklep o hudi kršitvi obveznosti poslovanja ministrstva za okolje in prostor.

V novem revizijskem poročilu med drugim ugotavljajo neskladje podatkov, odsotnost nadzora in premalo vplačanih sredstev. "Ker smo ugotavljali, da se na tem področju prav veliko ne dogaja, smo uvedli novo revizijo. Žal pa tudi danes, kar šest let po izdaji prejšnjega revizijskega poročila, ugotavljamo, da večina takrat nezadovoljivo ali delno zadovoljivo ocenjenih ukrepov še ni izvedena," je ob predstavitvi revizije dejal drugi namestnik predsednika Računskega sodišča Samo Jereb.

Odstop ministrice ni pričakovan
Nova revizija zajema obdobje od leta 2009 do 2012, upoštevali pa so ukrepe, izvedene po pregledanem obdobju, saj so na podlagi teh oblikovali svoja priporočila in zahteve. Poročilo vsebuje zahtevo po 23 popravljalnih ukrepih, pri čemer gre večinoma za pripravo načrtov dejavnosti in 33 priporočil. Po Jerebovih besedah gre skoraj za priročnik, ki so ga pripravili za ministrstvo. Računsko sodišče zdaj zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora ministrstvo izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nepravilnosti.
Odstopa okoljske ministrice Irene Majcen ne pričakujejo. "Gre za pomembne ugotovljene nesmotrnosti, a ravno zaradi izkušenj, ki jih ima ministrstvo za okolje in prostor, kjer smo izdali že dva poziva za razrešitev ministra, pričakujemo, da bodo ukrepi končno izvedeni. Zamenjava ministra ne prispeva k temu, da bi bili ukrepi izvedeni. Za Računsko sodišče je bistveno pomembneje, da se ukrepi izvedejo, kot pa da se zamenja minister," poudarja Jereb.
Majcnova: Ukrepi končani v letu 2017
Ministrica je napovedala konec izvedbe popravljalnih ukrepov v letu 2017. Ministrstvo je namreč ob njenem lanskem prevzemu funkcije pristopilo k reševanju odprtih vprašanj, a obseg potrebnega ukrepanja je velik, je dejala v odzivu. Spomnila je, da je vlada letos že sprejela več uredb s področja ravnanja z odpadki. Med drugim gre za novo uredbo o odpadkih, v katero je vključila določbe več evropskih direktiv, spremembe uredbe o odlagališčih odpadkov in spremembe uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Še letos bo po njenih besedah pripravljen tudi operativni program ravnanja z odpadki.

Spomnila je tudi, da se končujejo še zadnje naložbe v regijske centre za ravnanje z odpadki, ki bodo po njenem prepričanju prav tako pomagali, da bo slika na področju ravnanja z odpadki boljša, kot jo prikazuje poročilo Računskega sodišča.

Majcnova je zagotovila, da se je takoj lotila tudi ravnanja z odpadno embalažo, saj so se ob koncu preteklega leta na številnih odlagališčih pojavljale težave pri odvozu embalaže. Začetek reševanja tega vprašanja je bil po njenih besedah tudi ena izmed tistih izkušenj, ki je pokazala, da bodo kakršne koli spremembe na okoljskem področju zahtevale veliko energije.

Vlada je spremembe uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo sprejela konec julija, to pa po ministričinih besedah tudi zato, ker je bil dokument tri mesece na potrjevanju pri Evropski komisiji. V vsakem primeru je prepričana, da odpadne embalaže ob koncu leta na odlagališčih ne bo več toliko kot ob koncu leta 2014.
Erjavec proti "političnim obračunom"
Predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec je po seji vlade izrazil upanje, da se ta položaj zdaj ne bo izkoristil in zlorabil za politične obračune, kot je bilo to po njegovih besedah zlorabljeno tedaj, ko je zaradi podobnih očitkov Računskega sodišča sam odstopil. Računsko sodišče je namreč kmalu zatem pobudo za odstop oz. razrešitev dalo tudi takratnemu finančnemu ministru Francu Križaniču, vendar se to ni zgodilo, je spomnil.

Po njegovih besedah gre pač za težko strokovno vprašanje, ki ima določene finančne posledice. "Očitno je problematika ločevanja odpadkov izjemno zahtevna, vprašanje je, ali jo je sploh mogoče rešiti na takšen način," je ocenil. Sam upa, da bo ministrica zadevo uredila do te mere, da bo tudi Računsko sodišče zadovoljno. Morda bo celo treba spremeniti zakonodajo, ugotavlja.

Po njegovem mnenju si ministrica za ureditev te problematike prizadeva po najboljših močeh in uspešno rešuje težave. A je treba vedeti, da je na področju okolja nemogoče vse težave rešiti, saj gre za zelo specifično in kompleksno področje, je pristavil.

Židan: Imel sem druge prioritetne naloge
Predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan, ki je bil pod prejšnjo vlado zadolžen tudi za okolje, poročila ni želel podrobneje komentirati, saj je ministrovati začel leta 2013. Je pa dejal, da je treba navodila in priporočila Računskega sodišča vedno vzeti zelo resno, v odzivnem poročilu pa obljubiti stvari, ki jih je mogoče realno izpeljati. Prav tako realen je po njegovem mnenju treba biti pri časovnici.

Na vprašanje, zakaj nakopičenih pomanjkljivosti ni razrešil v svojem mandatu, je odgovoril, da je kot minister prioritetno reševal kohezijske projekte na področju okolja, kjer so bili v ospredju prav regijski centri za ravnanje z odpadki, poleg tega pa še odprte postopke Evropske komisije proti Sloveniji in druge odprte operativne naloge.

Za tretjino manj odpadkov?
Kaj še piše v poročilu Računskega sodišča? Dokument med drugim izpostavlja neustrezno opredelitev pristojnosti za izvajanje gospodarske javne službe, kot problematičen pa vidijo tudi sistem več ločuješ - več plačuješ pri financiranju te službe. Kot problematičen se je izkazal tudi nadzor nad količinami odpadkov.

Po ugotovitvah evropskega statističnega urada Eurostat se je med letoma 2008 in 2012 količina nastalih komunalnih odpadkov zmanjšala kar za tretjino, kar je nerealno. Nekatere občine so leta 2012 glede na leto prej tako zmanjšale količino komunalnih odpadkov na prebivalca za več kot 150 kilogramov, količina odloženih odpadkov pa je bila nižja za do 167 kilogramov.

Ministrstvo glede vzroka takšnih številk nima odgovora, Računsko sodišče pa medtem navaja, da je do zmanjšanja prišlo predvsem v občinah, kjer nimajo lastnih odlagališč in imajo težave s tem, kam z odpadki. Tako ne gre za dejansko zmanjšanje števila odpadkov, ampak predvsem za težavo neustreznega evidentiranja oziroma neustreznega ravnanja posrednikov, ki odpadke neustrezno obravnavajo kot surovine.

Na Računskem sodišču dvomijo, da je Slovenija resnično v vrhu po deležu recikliranih odpadkov med članicami EU-ja. Kot problematični se v poročilu izpostavljajo tudi načrti države glede gradnje centrov za ravnanje z odpadki.

Računsko sodišče ugotavlja tudi, da bi s spremembami lahko letno pobrali za vsaj 16 milijonov evrov več embalažnine, zaradi neustreznih predpisov pa je letno zmanjkal tudi slab milijon evrov okoljskih dajatev zaradi nastajanja odpadne embalaže. Nezadosten nadzor družbam za ravnanje z odpadno embalažo omogoča, da presežke, ki znašajo v povprečju 12 milijonov evrov letno, namenijo za financiranje dejavnosti, ki niso povezane z ravnanjem z odpadno embalažo.