Po seji vlade je v izjavi za medije ministrica za finance Mateja Vraničar Erman pojasnila, da vsebine odgovora Evropski komisiji (EK) zaradi zaupnosti postopka ne more razkriti. Dejala je, da se bodo na podlagi odgovora nadaljevala pogajanja s komisijo "z željo, da pridemo do usklajenega dogovora o spremembi zavez, tako glede roka privatizacije NLB-ja kot glede potrebnih kompenzacijskih ukrepov".

Ministrica prav tako ni opredelila konkretnih razlogov za prestavitev razprave o morebitni zaščiti NLB-ja glede prenesenih deviznih vlog za en teden. "Na to temo bomo imeli še nekaj pogovor v prihodnjem tednu," je dejala. Dodala je le, da vladi ni predlagala oblike garancije NLB-ja, kakršen je bil predlog ministrstva maja lani.

Glede odgovora na preiskavo, ki jo je Evropska komisija sprožila konec januarja, ker Slovenija ni izpolnila vseh zavez v zameno za odobreno državno pomoč banki, je Vraničar Ermanova povedala, da v njem "nakazujejo smer, s katero bi se želeli dogovarjati naprej, predvsem v povezavi z vsebino kompenzacijskih ukrepov".

Neuslišana slovenska prošnja
"Odgovor izhaja iz predloga, ki smo ga komisiji poslali decembra lani. Predlog smo okrepili, glede na to, da je ta ocenjevala, da je treba odlog prodaje bolj uravnotežiti s kompenzacijskimi ukrepi. Izhajali smo tudi iz opozoril komisije, da daljši, kot je odlog, ostrejši morajo biti kompenzacijski ukrepi," je povzela.

Slovenija je decembra lani vložila uradno prošnjo za spremembo prodajnih zavez. Predlagala je, da se postopek prodaje začne letos in konča najpozneje do konca leta 2019. Dokler se lastniški delež države ne bi zmanjšal na največ 25 odstotkov plus eno delnico, bi 100-odstotni delež upravljal neodvisni zaupnik.

Nadaljevanje konstruktivnega dialoga
Po besedah Vraničar Ermanove je pomembno, da se bodo po oddaji odgovora s komisijo nadaljevali konstruktivni pogovori za mogoče dogovorne rešitve za spremembo zavez. Vsi drugi scenariji bi namreč predstavljali večje tveganje za ohranjanje vrednosti državnega premoženja, je opozorila.

Komisija naj bi v skladu s pravili o državnih pomočeh končno odločitev po preučitvi odgovora Slovenije in morebitnih pripomb tretjih strank, ki jih je mogoče podati do 15. aprila, sprejela v 18 mesecih po odprtju postopka poglobljene preiskave. Slovenija bo lahko podala odgovor na morebitne pripombe tretjih strank.

NLB ovirajo hrvaške sodbe
Težava glede NLB-ja so sodbe hrvaških sodišč. V primerih nerešenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev so sodišča sprejela štiri sodbe, eno v korist NLB-ja, druge v njeno breme. En zahtevek je nasprotna stran uveljavila z izvršbo nad premoženjem NLB-ja na Hrvaškem, drugega je NLB poravnal, tretjega pa bi moral, a ga še ni.

Slovenija vztraja, da je to stvar nasledstva nekdanje skupne države, zato plačevanje teh tožb ni v skladu s pravom. "NLB mora storiti vse, kar more, da prepreči morebitne poskuse izvršb na svoje premoženje. Če bo nastala večja zagata, ji bo vlada na neki način morala pomagati," je v torek dejal premier Miro Cerar.

Osnutek pisma Evropski komisiji
Vlada se je na seji seznanila tudi z osnutkom pisma z elementi tožbe proti Hrvaški pred Sodiščem EU-ja, vendar vsebina še ni znana. Slovenija bo v njem predstavila konkretne kršitve evropskega prava, do katerih prihaja zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne odločbe o meji med državama.

Vlada bo z vsebino seznanila tudi parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP), in če bo dobila njihovo podporo, bo pismo nemudoma poslala Evropski komisiji, ki ima za odgovor tri mesece časa.
"Če bo komisija sprožila postopek zoper Hrvaško, bo prevzela zadeve v svoje roke, sicer bo Slovenija postopke nadaljevala," je v sredo napovedal premier Cerar. Zato je prepričan, da mora vlada ob tem, ko bo Bruslju poslala pismo, sprejeti sklep, da mora, če Evropska komisija ne bo sprožila ustreznih postopkov, to storiti slovenska vlada.

Spremembe zakona, da bi se izognili trošenju
Finančna ministrica je napovedala tudi, da se namerava zahtevam po povečani porabi, ki so jih spodbudila ugodna gospodarska gibanja, zoperstaviti z okrepitvijo določb zakona o javnih financah. Ustrezne spremembe zakona namerava vladi predlagati še ta teden.

V sredo objavljeni prvi podatki statističnega urada o petodstotni gospodarski rasti v letu 2017 so finančno ministrico razveselili, kljub temu pa je danes opozorila, da moramo vseeno ohraniti zelo osredotočeno javnofinančno in ekonomsko politiko. "Če hočemo ohraniti odgovornost do prihodnjih rodov, je ne smemo," je na pričakovanja številnih, da bo vlada zaradi ugodnih gospodarskih gibanj krepko razvezala javnofinančno blagajno, odgovorila ministrica.