Gre za spremembo zdajšnjega tretjega odstavka 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki določa, da je arhivsko gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij dostopno brez omejitev, razen če vsebuje občutljive osebne podatke, ki so bili pridobljeni s kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter se nanašajo na osebe, ki niso bile nosilke javnih funkcij.

Referendum o arhivih pred tremi leti
Po mnenju SDS-a bi morala v zakonu ostati zdajšnja dikcija, saj bi bila lahko po besedah Vinka Gorenaka vsakršna druga ureditev v nasprotju z izidi referenduma o noveli omenjenega zakona iz leta 2011. Če bo sprejeta drugačna dikcija, Gorenak napoveduje možnost, da bo stranki predlagal, da sproži postopke za razpis referenduma o zakonu.

Grilc za varovanje "najožje intimnosti"
Nasprotno ministrstvo za kulturo po besedah ministra Grilca meni, da bi morali pri vpogledu v omenjene arhive zavarovati vsaj najožjo intimnost nekdanjih funkcionarjev. Vprašal se je namreč, kako je lahko denimo spolno življenje nekega funkcionarja pomembno za rekonstrukcijo nekega primera in koliko je sploh takih podatkov v arhivih.

Grilc je sicer uvodoma povedal, da novela celoviteje ureja varovanje arhivskega gradiva. Po sedmih letih izvajanja zdajšnjega zakona se je namreč pokazalo, da ga je treba na nekaterih področjih popraviti.

Pri omenjenih 65. in 66. členu zakona je arhivska stroka po njegovih besedah našla kompromis, po katerem arhivsko gradivo ostaja dostopno, hkrati pa ostaja dostopno na način, da jasno ščiti osebne podatke posameznika in tajne podatke države.

Zavrnil je navedbe, da novela zapira del arhivov, saj jih po njegovih navedbah celo širi. Tako po njegovih besedah povišuje število javnopravnih oseb, ki so zavezane k dostopnosti njihovega arhivskega gradiva. Novela iz nabora osebnih podatkov, zaradi katerih gradivo ni dostopno, izvzema politično prepričanje, jasno pa tudi določa, da se lahko zaradi varovanja osebnih podatkov izločijo le posamezni dokumenti, in ne širša enota.

Podaljšanje nedostopnosti na 80 let
Po besedah ministra so tudi prisluhnili predlogu publicista Romana Leljaka, po katerem se lahko opravi tudi anonimizacija gradiva, torej da se prekrijejo najspornejši podatki. Novela pa določa, da se rok nedostopnosti gradiva, ki vsebuje osebne podatke, s 75 let podaljšuje na 80 let od nastanka gradiva. Glede te določbe, ki ji nasprotujeta SDS in NSi, je v poznejši razpravi sicer dejal, da bi lahko rok dostopnosti ostal 75 let.

Bevk: Arhive je zapiral Janša
V razpravi je potekala krajša polemika med Samom Bevkom (SD) in Gorenakom. Bevk je namreč dejal, da je arhive SDV-ja zapirala vlada Janeza Janše, saj je bil v njenem času podpisan sporazum med Arhivom Republike Slovenije in Sovo, po katerem so se nekateri arhivi Sove zaprli do leta 2040.

Gorenak: Bevk laže, Rupnik delal po svoje
To pa je Vinko Gorenak (SDS) označil kot laž. Sporazum je podpisal takratni direktor Sove Andrej Rupnik, vendar ga je podpisal na lastno roko, saj vlada sporazuma ni nikoli obravnavala in podpisala, je dejal. Dodal je, da so za sporazum prvič izvedeli na posvetu pri predsedniku države, ko je grozil referendum o noveli zakona o arhivih.