"Zavračam očitke o politizaciji policije, namigovanjih o 'kadrovskih čistkah' in posploševanja o kadrovskih menjavah vse povprek v policiji," se je odzval generalni direktor policije Anton Olaj. V odzivu, ki so ga posredovali z Generalne policijske uprave (GPU), je pojasnil, da prehodne določbe novele zakona o organiziranosti in delu v policiji določajo, da policistom, ki so na položajih vodje organizacijske enote prve ravni GPU-ja, direktorje policijske uprave in načelnike policijske postaje, z dnem uveljavitve tega zakona, torej 13. novembrom, preneha položaj.

Vendar pa delo na položaju nadaljujejo "do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona", je dodal Olaj. Po njegovih besedah to pomeni, da še naprej ostajajo na delovnih mestih na podlagi zakona.

Ob tem je Olaj še pojasnil, da se "vsak postopek za izbor notranjih kadrovskih potencialov v policiji začne na podlagi izkazanih potreb po zasedbi delovnih mest, ključno pa je izpolnjevanje zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, določenega v aktu o sistemizaciji".

Posebni izbirni postopek, standarde strokovne usposobljenosti, merila in metode preverjanja usposobljenosti v posebnem izbirnem postopku predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Omenjeni predlog je v fazi izdelave, je še navedel Olaj.

Lobnikar: Način, kako želijo spremeniti imenovanje policijskih šefov v tej državi, lahko vzbuja skrb

Nova policijska zakonodaja sproža veliko strahov, da omogoča politizacijo policije in kadrovske čistke. So ti strahovi upravičeni? "Najprej je treba povedati, da je po toči zvoniti prepozno. Ta zakonodaja je bila sprejeta v DZ-ju, prestala je razpravo v državnem svetu in zdaj se izvaja. Z vidika sprejete zakonodaje ni nič narobe, da so policijski šefi imenovani za mandatno obdobje, vendar bi pri izvedbi tega določila lahko uporabili slovenski pregovor, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Način, kako želijo spremeniti imenovanje policijskih šefov v tej državi je, milo rečeno, nedorečen, nepregleden in lahko vzbuja skrb," je v Odmevih pojasnil Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede.

Lobnikar je komentiral tudi določbo, po kateri za imenovanje vodje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ni več potreben izbirni postopek. "Položaj NPU-ja je poseben in sledi tistemu, kar smo slišali zadnje leto, da je treba NPU reorganizirati, zdaj je postal notranja enota uprave kriminalistične policije, to pa pomeni, da je za imenovanje vodje te enote zadosti volja policijskega šefa, kar pomeni, da se je reorganiziral tako, da je način imenovanja šefa ali šefice tega pomembnega preiskovalnega organa enak, kot je imenovanje pomočnika komandirja na manjši policijski postaji," je pojasnil, kaj to pomeni.

"Sporno je v tem, da še niso znani pogoji, ki jih mora nekdo izpolnjevati, če hoče postati policijski šef. Namreč, pravila imenovanja so v pripravi in jih na predlog generalnega direktorja policije sprejme minister za notranje zadeve. Čeprav naj bi hkrati z nastankom zakonodaje nastali tudi vsi podzakonski akti, v tem primeru ni bilo tako, tako da so danes vsi policijski šefi dobili odpoved in imenovanje kot v. d., zdaj pa čakajo, da bodo na generalni policijski upravi in MNZ-ju pripravili pravila, na podlagi katerih se bodo lahko ali pa tudi ne prijavili za ponovno zasedbo tega delovnega mesta. Tukaj je pravzaprav glavna težava, da ta pravila niso znana, še nikoli do zdaj se ni zgodilo, da bi vsi policijski šefi naenkrat dobili odpoved položaja in so zdaj na čakanju na milost ali nemilost tistih, ki bodo potem odločali, ali smejo nadaljevati svoje delo," je Lobnikar opisal, zakaj je nova policijska zakonodaja sporna.

Lobnikar je pojasnil tudi trimesečni rok, ki so ga zastavili v zakonu za menjavo policijskih vodij. "Ne vem, ali je to izvedljivo, je pa zelo nenavadno. Predsednik republike je napovedal, da bo parlamentarne volitve razpisal aprila 2022, do takrat bo aktualna vlada opravila imenovanje vseh policijskih šefov v državi za mandatno obdobje," je dejal in dodal, da je tudi generalni direktor policije imenovan za mandatno obdobje, a je to "bolj črka na papirju kot dejstvo", saj še noben generalni direktor ni dočakal konca svojega mandata.

Kot je poročal Radio Slovenija, je najbolj sporno dejstvo, da je imenovanje direktorja NPU-ja padlo na enako raven, kot je na primer imenovanje pomočnika komandirja najmanjše policijske postaje, saj izbirni postopek za zasedbo tega delovnega mesta ni več potreben. Da so Petro Grah Lazar kot direktorico NPU-ja imenovali le za obdobje treh mesecev, pa je verjetno krivo to, da morajo za dokončno imenovanje objaviti prosto delovno mesto v skladu s kolektivno pogodbo.

Policijska sindikata napovedujeta ustavno presojo

V Policijskem sindikatu Slovenije (PSS) so pojasnili, da je večina policistov, ki opravljajo delo na omenjenih položajih, sklepe o prenehanju položaja že prejela. Pri tem so navedli, da med organizacijske enote prve ravni GPU-ja sodijo Uprava uniformirane policije, Uprava kriminalistične policije, Nacionalni forenzični laboratorij, Uprava za policijske specialnosti, Policijska akademija, Urad za informatiko in telekomunikacije, Uprava avtocestne policije.

V sindikatu navajajo, da trenutno izdaja teh sklepov ni sporna, saj temelji na veljavnem zakonu. Menijo pa, da določbi iz 49.a in 49.b člena zakona "omogočata t. i. kadrovske čistke" oziroma "na široko odpirata vrata posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj policije".

Posebej nevarno se jim zdi, da ima po novem minister "odprte roke" pri določanju meril in kriterijev za oblikovanje izbirnih postopkov, ki se bodo izvajali za zasedbo teh mandatnih delovnih mest. Kot so zapisali, zakon sicer govori, da ta merila predlaga generalni direktor policije, vendar se po njihovih navedbah v javnosti nakazuje, da so trenutni odnosi med ministrstvom za notranje zadeve in policijo takšni, "da se vse bolj utrjuje vtis, kot da generalni direktor policije ne obstaja oziroma da stroka nima več praktično nobene besede".

Po njihovi presoji sta sporni določbi v neskladju z ustavo, zaradi česar bodo do konca meseca na ustavno sodišče podali zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti ter predlagali začasno zadržanje, je napovedal predsednik sindikata Rok Cvetko.

V Policijskem sindikatu Slovenije pri tem še ocenjujejo, da je v povezavi z novima določbama 49.a in 49.b člena zakona izjemno nevarna napovedana reorganizacija policije, znotraj katere je predvidena ukinitev kadrovske službe policije oz. pripojitev te pod urad za organizacijo in kadre ministrstva za notranje zadeve.

"Če bo takšna reorganizacija tudi izvedena, bo v policiji dejansko prišlo do političnega kadrovanja, ne zgolj na vseh treh ravneh vodenja policije, ampak na prav vseh delovnih mestih – od čistilke na policijski postaji do direktorjev," so prepričani. Nekateri mediji poročajo, da je odločitev o vložitvi pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče sprejel tudi Sindikat policistov Slovenije.