Spilimbergo je dejal, da mora Slovenija na srednji rok za stabilizacijo naraščajočega javnega dolga in pomiritev finančnih trgov uravnotežiti javne finance, vendar v trenutnih razmerah in ob velikem odstopanju dejanskega gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) od potencialne gospodarske rasti v IMF-u menijo, da bi bil postopen pristop k stabilizaciji javnih financ ustreznejši.

Kot je dejal Spilimbergo, bi bilo za Slovenijo primerneje, da bi v prihodnjem obdobju javnofinančni primanjkljaj letno znižala za okoli en odstotek BDP-ja in pri tem zagotovila polno delovanje t. i. avtomatičnih stabilizatorjev, torej socialnih transferjev in povišanih odhodkov, ki jih sprožijo slabe gospodarske razmere. Gre za nadomestila za brezposelne, socialne pomoči ipd.

"Javnofinančni sveženj, ki ga predlagajo slovenske oblasti, to presega in bo občutno zavrl že tako šibko gospodarsko dejavnost," je dejal Spilimbergo in se je tako odzval na predlagane ukrepe iz vladnega programa stabilnosti, ki predvidevajo ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani, pri čemer sta najodmevnejša ukrepa dvig DDV-ja in dogovor s sindikati glede zmanjšanja mase plač v javnem sektorju.