Parlamentarne stranke so se namreč sešle pred krompirjevimi počitnicami in ugotovile, da za uresničitev volje volivcev ni dovolj glasov. Pogovori naj bi se sicer nadaljevali kmalu.

Skoraj 71 odstotkov volivcev je na referendumu izrazilo željo, da tudi na parlamentarnih volitvah dobijo možnost oddaje prednostnega glasu. Politika je obljubljala hitro uveljavitev njihove volje. A za zdaj še nič. Odprtih vprašanj je še veliko.

Najenostavnejši predlog

Na srečanju pred poletjem je bil na mizi najenostavnejši predlog: odprava volilnih okrajev, ohranitev osmih volilnih enot in uvedba relativnega prednostnega glasu, tako kot na volitvah v Evropski parlament.

SDS proti vsem predlogom, NSi pogojuje

Ker koalicija za spremembe nima dovolj glasov, v SDS-u pa ne podpirajo nobenega predloga, bodo ključni glasovi NSi-ja. Ta pa vztraja pri svojem predlogu: število volilnih enot naj se z osem razširi na 18. V vsaki naj se izvoli po pet poslancev.

"To bi zahtevalo spremembo ustave in povečanje števila poslank in poslancev za dva," je povedal poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj.

Pred poletjem predsednik vlade Robert Golob tega ni povsem izključil. "Če ne bo dodatnih zahtev, dodatnih pogojev ali sprememb predlogov, ki so bili že dani, mislim, da lahko preostalo uresničimo," je povedal premier.

Do kakršne koli odločitve je še zelo daleč. Časa pa ni več veliko, saj velja, da se zadnje leto pred volitvami volilnih pravil ne spreminja. Poznavalci političnega prostora že napovedujejo, da v tem mandatu stranke ne bodo uveljavile prednostnega glasu in da bomo tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah volili tako, kot smo do zdaj.