Električni avtomobili so v letu 2024 precej izgubili priljubljenost, vsaj kar se tiče prodaje novih vozil. Po poročanju medijev prodaja pada po vsej Evropi, tudi v Sloveniji.

Na drugi strani pa so na slovenskih cestah, predvsem v urbanih središčih, vedno bolj priljubljena lahka električna motorna vozila, med katerimi so na prvem mestu električni skiroji (e-skiro). Njihovo vedno večjo priljubljenost so v preteklem poletju potrdili tudi predstavniki nekaterih večjih slovenskih zdravstvenih ustanov, saj morajo oskrbeti vedno več poškodovancev v nesrečah z e-skiroji. Bilo pa je tudi že nekaj smrtnih primerov.

Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka UKC-ja Ljubljana, je na novinarski konferenci letos avgusta pojasnil, da letno obravnavajo med 650 in 700 poškodovanci zaradi e-skirojev. V UKC-ju Maribor pa so do konca julija letos oskrbeli 111 poškodovancev.

Specialistka urgentne medicine Angela Arsova iz ZD-ja Koper je na novinarski konferenci koprskih policistov tudi opozorila, da "gredo nekateri električni skiroji krepko prehitro, vozniki velikokrat vozijo brez čelade in pri takšni hitrosti se lahko ob padcu zelo poškodujejo. Ko pride do neljubega dogodka, ekipa nujne medicinske pomoči le preprečuje nadaljnje poškodbe in poslabšanje stanja."

V kategorijo lahkih motornih vozil spadajo skiroji na motorni pogon, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h in niso širši od 80 cm. Cena zakonsko ustreznih e-skirojev znaša v povprečju tri, štiri evrske stotake. Na slovenskem tržišču pa je vse več ponudbe e-skirojev, ki stanejo več tisoč evrov, ki so zmožni doseči tudi hitrosti, ki presegajo 100 km/h. Trgovci, ki ponujajo dražje in hitrejše skiroje, sicer izdelke oglašujejo, da je hitrost sicer zakonsko omejena na 25 km/h, vendar dodajajo, da so zmožni doseči dvakrat in več večje hitrosti. Nekateri omenjajo celo možnost predelave oz. odstranitev blokade za doseg maksimalne hitrosti.

"Hitrost skiroja je omejena na 25 km/h, da je v celoti skladen s slovenskimi prometnimi predpisi. V primeru vožnje izključno zunaj prometa je sposoben razviti hitrosti do 55 km/h. Za tovrsten odklep hitrosti se obrnite na pooblaščen servis, ki vas bo tudi seznanil z varno vožnjo z e-skirojem," denimo enega od električnih skirojev oglašuje eden največjih slovenskih trgovcev z elektroniko.

Vožnja z električnimi skiroji, ki presegajo dovoljeno hitrost, je po slovenski zakonodaji prepovedana. Kljub temu pa so vedno bolj opazni na kolesarskih stezah in tudi cestiščih, kjer je dovoljena vožnja z lahkimi motornimi vozili. Policija ob tem priznava, da je trenutno neopremljena, da bi lahko preverjala hitrosti prehitre vožnje z e-skiroji ali tehnično preverjala njihovo predelavo za dosego večjih hitrosti. To sicer večkrat policisti počnejo pri lastnikih skuterjev ali mopedov, ki jih lastniki predelajo, da dosežejo večje hitrosti od 25 km/h, kot jim jih dovoljuje registracija.

Policija z zvezanimi rokami

Vodja sektorja prometne policije uprave uniformirane policije GPU-ja Ivan Kapun je na avgustovski novinarski konferenci, posvečeni poškodbam z e-skiroji, pojasnil, da v Sloveniji nimamo zahtevanih tehničnih pregledov zanje, čeprav si na policiji prizadevajo za to in za spremembo zakonodaje.

"Menimo, da smo za zdaj še neučinkoviti, predvsem pri ugotavljanju spremenjenih e-skirojev, ministrstvu za infrastrukturo smo podali mnenje, zdaj pa upamo, da se bo kaj spremenilo. Če bo politična volja, bo to hitro urejeno," je navedel. Posledično za vožnjo s predelanimi e-skiroji trenutno ni kazni. Prav tako so redke kazni za prehitro vožnjo z e-skiroji.

"Policija želi biti učinkovitejša pri nadzoru tovrstnih vozil. Zato smo pristojnemu ministrstvu predlagali ukrepe, s katerimi bi lažje ugotavljali predelanost tovrstnih prevoznih sredstev. To bi pomenilo možnost odreditve izrednega tehničnega pregleda in zaseg prevoznega sredstva. Podoben sistem poznamo za mopede in motorna kolesa," so na GPU-ju za MMC pojasnili, kaj so predlagali za promet pristojnemu ministrstvu za infrastrukturo.

V primeru predelav mopedov in skuterjev policija ugotavlja, kdo je izvajalec predelave in izvaja ukrepe zoper kršilce. "Globa za "servis", ki izvede predelavo v nasprotju s predpisi, znaša 4000 evrov, za posameznika lastnika pa 400 evrov. Ampak to ne velja za predelavo e-skirojev," pravijo na GPU-ju.

Policisti pa imajo tudi težave pri ugotavljanju, ali hitrost vožnje z električnimi skiroji presega dovoljenih 25 km/h. Hitrost voznikov e-skirojev se, kot navaja GPU, lahko ugotovi le z meritvijo hitrosti, kar pa je pri voznikih e-skirojev "težje izvedljivo, ker ni ravnih površin na vozilu."

"Glede prekoračitev hitrosti zaradi omejitev, ki veljajo na cestah, znaša globa kot za druge voznike. Letos je bilo do 27. 8. 2024 pri voznikih e-skirojev ugotovljenih sedem tovrstnih kršitev. V primerih, ko e-skiro razvije večjo hitrost od 25 km/h in je udeležen v cestnem prometu, znaša globa 250 evrov. Uporaba lahkega motornega vozila (med katere spadajo tudi e-skiroji), ki razvije večjo konstrukcijsko določeno hitrost od 25 km/h, v cestnem prometu ni dovoljena. Letos je bilo do 27. 8. 2024 ugotovljenih osem tovrstnih kršitev. Poleg tega pa je bilo v letu 2022 pri voznikih e-skirojev ugotovljeno 732 kršitev cestnoprometnih predpisov (CPP) v letu 2023 885 kršitev CPP-ja in letos do 26. 8. 2024 – 598 kršitev CPP-ja. Najpogostejše kršitve so povezane z nepravilno stranjo oz. smerjo vožnje, uporabo čelade, vožnjo pod vplivom alkohola," so še pojasnili policisti.

Kakšne zakonske spremembe se pripravljajo?

Na Agenciji za varnost prometa (AVP) pravijo, da si prizadevajo, da bi čim hitreje dosledno uredili področje uporabe lahkih motornih vozil. "Tako kot Policija tudi na AVP-ju ugotavljamo, da je v prometu vse več predelanih e-skirojev, ki presegajo dovoljenih 25 km/h, na trgu pa je tudi kar nekaj ponudnikov, ki se bolj ali manj prikrito ukvarjajo s predelavami. Vse to pa negativno vpliva na stanje varnosti v prometu, saj spadajo vozniki e-skirojev med najbolj ogrožene skupine v prometu. Padci, nesreče in poškodbe pa so dovolj hudi in včasih tragični že pri neodgovorni rabi serijskih e-skirojev, kaj šele predelanih," pravijo na AVP-ju.

Novi predlogi za novo zakonsko ureditev uporabe e-skirojev so že zapisani v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od leta 2023 do 2030 in jo je DZ potrdil konec lanskega novembra.

Neposredno v povezavi s predelanimi e-skiroji, kot pravijo na AVP-ju, predlagajo povečanje pristojnosti policije, inšpekcijskih služb in občinskih redarjev ob ugotovitvah tehničnih nepravilnosti, proučitev uvedbe obveznega zavarovanja odgovornosti in poenostavitev postopka zaplembe za lahka motorna vozila, ki niso v skladu z zakonodajo. Predvidena pa je tudi vzpostavitev poenotenih evidenc poškodb uporabnikov lahkih motornih vozil (po vrsti udeleženca).

"Seveda pa se zavzemamo tudi za dvig starostne meje za uporabnike (vsaj 15 let, Evropski svet za preventivo je predlagal celo 16 let), za uvedbo usposabljanja osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo e-skiroja (po vzoru kolesarskega izpita), hkrati pa se zavzemamo tudi za gradnjo ustrezne infrastrukture in povečanje preventive na tem področju," še dodajajo na AVP-ju, kjer pripravljajo tudi pilotski projekt izobraževanja devetošolcev za vožnjo e-skiroja po vzoru kolesarskega izpita.

Na AVP-ju tudi poudarjajo, da področje e-skirojev v EU-ju ni poenoteno in da so članice EU-ja lahko uvedle svoje zakonske okvire na nacionalni ravni: "Tako ima večina držav po EU-ja svoje predpise, ki se med seboj lahko tudi precej razlikujejo (od dovoljene hitrosti – v glavnem med 20 in 25 km/h, največje dovoljene moči, dovoljenja za rabo (leta), področje rabe, tudi uporabe varnostne čelade ...). Potekajo pa pobude in dogovori, da bi se vendarle uskladili na ravni EU-ja v obliki posebne direktive."