Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane. Nekaj več kot polovica odpadne hrane v Sloveniji je lani nastala v gospodinjstvih, kažejo podatki statističnega urada. Od tega je bilo 38 odstotkov zavržene hrane še užitne.

V okviru Agende za trajnostni razvoj so Združeni narodi kot enega od ciljev do leta 2030 zastavili prepolovitev količine odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju so se zavezale tudi države Evropske unije.

Na svetovni ravni se približno 14 odstotkov pridelane hrane izgubi med pobiranjem pridelka in v prodaji na drobno, 17 odstotkov celotne svetovne proizvodnje pa se po neuradnih podatkih zavrže – 11 odstotkov v gospodinjstvih, pet odstotkov v prehrambnih obratih in dva odstotka v prodaji na drobno, navajajo na spletnem portalu Naša super hrana.

Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane je skupna odgovornost, ki zahteva ukrepanje deležnikov na vseh ravneh; od politike, zasebnega sektorja, civilne družbe, razvojnih agencij do raziskovalnih in akademskih ustanov ter potrošnikov oziroma najširše javnosti, je v sporočilu pred današnjim dnem spomnila kmetijska ministrica Irena Šinko. Hrana, ki je povrhu vsega še krajevno dostopna, je naša osnovna dobrina in ne nazadnje, ob vseh dogodkih, ki smo jim priča v zadnjem času, tudi izjemen privilegij. Zato moramo z njo ravnati skrbno in spoštljivo, je poudarila.

S tem, ko zavržemo hrano, nesmotrno ravnamo tudi z naravnimi viri, kot so voda, kmetijske površine in energija, ki so bili porabljeni za pridelavo hrane. Ne pozabimo tudi na delo in čas, ki sta bila vložena v pripravo hrane, pa je dejal okoljski minister Uroš Brežan. Zmanjšanje izgub hrane in količin odpadne hrane ponuja priložnost za takojšnje koristi za podnebje, hkrati pa izboljšuje in omogoča trajnost prehranskih sistemov, je še navedel.

Poglej, povohaj, poskusi

Ministrstvi za kmetijstvo in okolje ter ljubljanska biotehniška fakulteta so tudi predstavili kampanjo Poglej, povohaj, poskusi, s katero bodo potrošnike ozaveščali o pomenu datumov uporabe, navedenih na embalažah izdelkov. "Prepoznajmo razliko med oznakama 'Uporabno najmanj do' in 'Porabiti do'," opozarjajo. Pripravili so tudi sezonski jedilnik s predlogi uravnoteženih obrokov in nakupovalnim seznamom, potrebnih živil za štiričlansko družino.

Na pomen zmanjševanja zavržene hrane so opozorili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. "Kupujmo toliko, kot potrebujemo, vzemimo si čas za pripravo obrokov doma, izbirajmo, ko je to le mogoče, sezonsko in lokalno pridelano hrano. Predvsem pa to, kar kupimo, tudi porabimo," so pozvali.

Ekologi brez meja bodo današnji dan zaznamovali z izmenjavo ozimnice. V sodelovanju z Občino Škofja Loka in Komunalo Škofja Loka, Razvojno agencijo Sora in Lidlom Slovenija med 8. in 12. uro vabijo na škofjeloško tržnico, kamor lahko uporabniki prinesejo marmelade, kompote, vloženo sadje in zelenjavo, omake in druge vloženine.

"Namen izmenjave je, da se poslovimo od še uporabnih živil, ki smo jih morda dobili v dar, pa nam sploh ne teknejo in jih ne znamo uporabiti, ali pa bi preprosto radi poskusili nekaj novega," so navedli. Komunala Škofja Loka bo svoje dejavnosti obenem osredinila na odpadno jedilno olje.