25. november je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in ministrstvo za notranje zadeve ter policija sta skupaj z nevladnimi organizacijami, med drugimi SOS telefon in Društvo ključ pripravila kampanjo za ozaveščanje in informiranje javnosti o pojavu nasilja v družini.

Namen kampanje žrtve spodbuditi, da poiščejo pomoč
Ker gre običajno za nasilje v družinskem okolju, ki ostaja skrito, je namen kampanje spodbuditi žrtve, da hitreje poiščejo pomoč, soočati storilce kaznivih dejanj z odgovornostjo za svoja dejanja, da drugi strani pa spodbujati ljudi, da se ne umikajo, ko ta problem zaznajo v svoji okolici, pač pa, da sume prijavijo, je povedala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. "Čas je, da nehamo samo poslušati, ampak da ukrepamo, da dvignemo slušalko in pokličemo 113, in tako bo morda rešeno kakšno življenje." Katja Zabukovec Kerin iz Društva Ključ je dejala, da nekateri podatki kažejo, da obstaja možnost, da samo pet odstotkov žrtev nasilja v družini poišče pomoč. Zato je namen kampanje tudi, da "na njihove tihe krike za štirimi stenami, opozarjamo mi."

Vodja sektorja za mladoletniško kriminaliteto na policiji Tatjana Mušič je povedala, da so ženske največkrat žrtve kaznivih dejanj v domačem okolju, različne oblike nasilja nad njimi pa največkrat izvajajo njihovi možje ali partnerji, neredko tudi nekdanji partnerji. Policija je lani na pristojna tožilstva podala več kot 5.000 kazenskih ovadb za kazniva dejanja s področja nasilja v družini, večina žrtev pa so ženske in otroci. V istem času je policija zabeležila sedem primerov umorov in poskusov umorov med partnerjema. Poleg tega je policija lani izrekla več kot 550 prepovedi približevanja določenemu kraju ali sebi, v desetih mesecih letošnjega leta pa je bilo takšnih prepovedi že skoraj 900.

Ženske morajo varno hišo zapustiti, preden se končajo vsi postopki
Ministrica Kresalova se je v ponedeljek srečala tudi z nekaterimi žrtvami nasilja, ki so izpostavile predvsem, da državni organi pogosto klica ne vzamejo dovolj resno, da imajo neprimeren odnos do žrtev, da se sodni postopki vlečejo. Ženske se sicer imajo možnost umakniti v varno hišo, a tam ne morejo ostati več kot eno leto, postopki pa v tem času še niso končani.

Tudi varne hiše pogosto niso dovolj varne, saj ni sistemsko poskrbljeno za njihovo varovanje, zato si bodo zakonodajalci prizadevali za boljšo rešitev pa tudi za individualne obravnave, ki bi omogočile postopke v situacijah, ko se ženske res ne bodo počutile varne. Ženske pogosto, da jih storilec ne bi našel, prenehajo hoditi v službo, kar pomeni, da se soočajo tudi s hudimi socialnimi težavami, pogosto se tudi ukrep prepovedi približevanja izkaže za neučinkovitega, poleg tega pa so žrtve pogosto tudi izpostavljene diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin.

Nekatere določbe predloga družinskega zakonika neustrezne v primeru družinskega nasilja
Špela Veselič iz društva SOS telefon je opozorila tudi na pomen novega družinskega zakonika. Osnutek zakona nevladne organizacije sicer pozdravljajo, vendar pa opozarjajo na previdnost pri uvajanju partnerkinega svetovanja in mediacije kot metode del. V primerih nasilja v družini sta po njihovem mnenju obe metodi neprimerni, saj predvidevata enakovreden odnos moči, prav razmerje moči pa je v primerih nasilja v družini porušeno.

Kot neprimerno ocenjujejo tudi skupno srbništvo, ki ga predvideva družinski zakonik, saj menijo, da se žrtve nasilja skupnemu skrbništvu ne bodo upale upreti. Ministrica Kresalova je obljubila, da bo v zvezi s tem pisala ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku, da se v zakoniku navede izjeme, zaradi katerih partnersko svetovanje, mediacija ali skupno skrbništvo ni mogoče.

Ministrica se je po novinarski konferenci skupaj s predstavnicami nevladnih organizacij odpravila na Prešernov trg v Ljubljani, kjer so se jim pridružili tudi minister za pravosodje Aleš Zalar in nekateri poslanci. Skupaj so mimoidoče pozivali k nujnosti opozarjanja na nasilje v družini.

Kampanja opozarjanja vključuje tv-spot (ki si ga lahko ogledate spodaj), plakate, letake, nalepke (ki so med drugim nalepljene na policijskih avtomobilih) in bele pentlje, ki označujejo boj proti nasilju nad ženskami.