V zadnjih letih v Sloveniji ni bila obravnavana nobena ugrabitev ali poskus ugrabitve otroka, so ob mednarodnem dnevu pogrešanih otrok sporočili z Generalne policijske uprave. Se pa policisti pogosto spoprijemajo s primeri, v katerih eden izmed staršev otroka odpelje ali drugemu onemogoča stike z otrokom. Teh primerov policija ne obravnava kot ugrabitev, ampak kot kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe.

Precej pogosti so primeri pobegov otrok. Leta 2008 je od doma pobegnilo najmanj 107 otrok, 305 pa jih je pobegnilo iz vzgojnih zavodov (toliko primerov je obravnavala policija). Leta 2009 je bilo takšnih pobegov že 372, lani pa 422. Leta 2009 je od doma odšlo 71 otrok, lani pa 81.

Število pobegov se ob koncu šolskega leta ne poveča
Med najpogostejšimi vzroki za pobeg otrok so konflikti v domačem okolju, tudi zaradi neuspeha v šoli. A na policiji ne morejo trditi, da se število pobegov otrok poveča ob koncu šolskega leta. Starejši mladoletniki večkrat pobegnejo od doma zato, da bi lahko počeli, kar želijo, na primer s prijatelji odšli nekam, kamor jim starši ne pustijo.

Običajno se otroci v zelo kratkem času vrnejo sami ali jih izsledijo starši, tako je malo primerov, ko otroke pogrešajo več kot nekaj dni. Otroci se največkrat zatečejo k prijateljem ali sorodnikom.

Staršem, katerih otrok je pobegnil, policisti svetujejo, da to prijavijo policijski postaji. Odgovoriti bodo morali na vprašanja, kdaj so otroka nazadnje videli, s kom je bil v stiku in kaj je imel oblečeno.