Kot navaja Skupnost socialnih zavodov Slovenije v poročilu za leto 2017, je v letu 2017 negativno poslovalo kar 21 od skupno 100 izvajalcev, ki so vključeni v javno mrežo, od tega 13 javnih zavodov in osem koncesionarjev.

"Ti podatki so zelo skrb vzbujajoči. Presežek prihodkov nad odhodki je namreč za javne zavode izjemno pomemben, saj predstavlja nepogrešljiv vir za prepotrebne naložbe v obnovo in posodobitev objektov, ki so bili v večini primerov zgrajeni pred približno 40 leti in so vse manj primerni za sodobne potrebe," opozarja sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak. Ob tem dodaja, da vlada za vlaganja v domove lani ni namenila nobenih sredstev.

Vzrok za finančne težave domov za starejše in posebnih zavodov v skupnosti socialnih zavodov pripisujejo prenizkim plačilom Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljene zdravstvene storitve. Povprečna cena zdravstvene nege se je namreč od leta 2009 znižala za 5,7 odstotka. Namesto da bi se zvišala, saj stroški dela naraščajo zaradi dviga plač, sprostitve napredovanj in ukinitve varčevalnih ukrepov, opozarjajo v skupnosti in dodajajo, da stroški dela predstavljajo večino odhodkov izvajalcev.

Poudarjajo tudi, da država vedno večji delež stroškov oskrbe prelaga na same starostnike in njihove svojce, kar kaže povečevanje deleža oskrbnin v prihodkih domov. "Če so oskrbnine še leta 2011 predstavljale 57,6 odstotka prihodkov na oskrbni dan, se je ta delež v lanskem letu povzpel že na 61,3 odstotka," so zapisali.

Tudi trenutno število domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov ne zadošča za vse potrebe. Konec lanskega leta je bilo namreč po njihovih navedbah v javni mreži 100 izvajalcev, od tega 59 javnih zavodov in 41 koncesionarjev, ki imajo skupaj na voljo 18.331 mest za starejše in 2.387 mest za posebne skupine odraslih. Na začetku leta je na prosto posteljo v domovih za starejše čakalo skoraj 8.000 ljudi.