"Namen ustanovitve te vlade je vzeti veter iz jader teh vstaj, zaradi tega bodo dali določene koncesije, ampak to seveda ne pomeni, da se bo ta družbeni nemir končal," je pred desetimi dnevi za MMC dejal Andrej Kurnik s fakultete za družbene vede. Prav razmerje med vstajami in vlado, ki se oblikuje, pa je vprašanje, ki se postavlja pred t. i. 4. vseslovensko ljudsko vstajo.

"Dobro, naj se vrže Janšo, toda to ni primarna naloga. Primarna naloga je enoznačna, jasna in groba razmejitev od stare (psevdo) levice. Vstajniki se morajo za vsako ceno izogniti temu, da bi jim dvoglavi sovražnik s svojimi spori določal teren," je za zadnjo izdajo Sobotne priloge Dela dejal filozof Slavoj Žižek. Takoj po tem, ko je mandatarka postala Alenka Bratušek, se je postavilo vprašanje, v kolikšni meri se bodo protesti nadaljevali in kaj bo napolnilo transparente, ki so bili doslej namenjeni nasprotovanju Janezu Janši.

Anej Korsika, član Delavsko-punkerske univerze, je za MMC opozoril, da je Janša zaradi svojih izjav lahka tarča. "Takih izjav od nove vlade ni več pričakovati. Že v tem smislu se bodo lahko razmere vsaj v nekem diskurzivnem smislu malo umirile. Ampak tu je pa potem še večja nevarnost, da bomo to isto dobivali še naprej v neki malo bolj artikulirani, civilizirani obliki, a zato nič manj surovo," je poudaril Korsika, ki je podal naslednje sporočilo pred sobotnim protestom: "Mislim, da je predvsem pomembno, da se še naprej nasprotuje tem škodljivim politikam. Ni toliko pomembno, kdo jih izvaja, ampak so že same po sebi škodljive. Glede na zadnje novice o dogovarjanju glede nove koalicijske pogodbe je slutiti, da se bo ta neoliberalna agenda nadaljevala tudi v prihodnje. To je tisti zagon, ki bi moral proteste utemeljevati in jih peljati še naprej."

Nadaljnje proteste napovedujejo tudi v odboru vseslovenske ljudske vstaje, v Odboru za pravično in solidarno družbo in v antikapitalističnem bloku. "V tem trenutku smo v parlamentu priča prevari političnih klik, da bi se obdržale na oblasti. Namesto slutnje o nastajanju novih dobrih politik države je videti le prerivanje istih obrazov okoli malo premešanega korita. Zato se bo vstaja jutri nadaljevala vse do uresničitve tistih zahtev, ki bodo omogočile odmik od neoliberalizma k politiki, katere temelj sta socialna država in ustvarjanje dostojnih življenjskih pogojev za vse državljane. Potrebujemo novo paradigmo politike in dokončen prelom s staro," je dejal Matjaž Krajnc iz Odbora za pravično in solidarno družbo.

Med zahtevami po ohranitvi javnega in odpravi kapitalizma
Nadaljevanje protestov zagovarjajo tudi v antikapitalističnem bloku, a imajo v nasprotju z Odborom za pravično in solidarno družbo radikalnejše zahteve. Osrednja točka njihovih zahtev tako ni le krepitev socialne države, ampak prelom s kapitalizmom. "Če se neke politične figure zamenjajo, ekonomski sistem, ki določa razmere, v katerih živimo, še vedno obstaja," je za MMC opozorila ena izmed sodelujočih v antikapitalističnem bloku in dodala: "Nekatere skupine, ki se samoidentificirajo kot del vstaje, se bodo zagotovo zadovoljile s to menjavo." V antikapitalističnem bloku tako izpostavljajo kapitalizem kot nekaj, kar je treba preseči, in poudarjajo, da "obstaja neka možnost razmišljanja onkraj tega, da so neke želje onkraj tega".

V Odboru za pravično in solidarno družbo ni zaznati takšnega razmišljanja. Medtem ko pravijo, da je zamenjava Janševe vlade šele začetek, pa med najbolj perečimi težavami izpostavljajo podeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim ustanovam, kadrovanje na podlagi strankarske pripadnosti, ohranjanje javnega šolstva, zdravstva, kulture. Od nove vlade pa pričakujejo, kot je dejal Krajnc, "takojšnjo zaustavitev destruktivne politike neoliberalističnega plenjenja, ki se kljub odstopu vlade Janeza Janše nadaljuje", ter čim hitrejši in miren prehod v predčasne volitve. "Le v tem smislu bo nova vlada v nasprotju s prejšnjo lahko imela legitimiteto. Zato v odboru pričakujemo, da bo mandatarka jutri prišla na proteste in dala v zvezi s tem javno obljubo," je mandatarko izzval Kranjc.

Za proteste so vsi, za stranko številni
Obstaja torej širok konsenz glede potrebe po nadaljevanju vstaj. Glede konkretnih načinov za dosego izpolnitve zahtev vstajnikov pa se mnenja že delijo. Medtem ko Kurnik in antikapitalistični blok v ustanovitvi stranke ne vidita rešitve, pa je ustanovitev stranke očitno blizu članom DPU-ja, odbora VLV-ja in Odbora za pravično in solidarno družbo. "Ni dovolj, da se iščejo pošteni in primerni ljudje, ampak mora gibanje svojo vsebino samo prenesti v institucije," je tako dejal Korsika iz DPU-ja, kjer se zavzemajo, da se gre v te politične boje in da se "polje države ne pušča elitam". Uroš Lubej iz odbora VLV-ja pa je dejal, da je "nujno potrebno, da pride do novih gibanj, novih političnih sil, ki bodo nove v resnici in neodvisne od etablirane desnice ali levice, katere koli, ki je bila v zadnjih 20 letih na oblasti".

Dušan Keber iz Odbora za pravično in solidarno družbo pa gre še korak dlje, ko je govora o odnosu med vstajami in stranko oziroma strankami. "Menimo, da bi bilo zelo dobro, da bi parlamentarne t. i. leve stranke nekaj pobrale od protestnikov in morda dejansko v vladi to delale, po drugi strani pa, če ne bodo tako delale, so pa skoraj bolj ogrožene na volitvah kot pa desnica, ker desnica, ali če povem na kratko - Janša, ima svoje konstantne volivce." Dodal je: "Lahko domnevamo, da so podlaga, vizija, tisto, kar vstajniki imajo danes v svojih programih in manifestih, najbolj podobni tistemu, kar današnje t. i. leve parlamentarne stranke ponujajo in seveda ne izpolnjujejo. V tej točki gre gotovo deloma tudi za konkurenco programov."

Kurnik je glede ustanovitve stranke ali strank bolj skeptičen. "Če te vstaje razumemo samo skozi strankarsko prizmo, potem te vstaje ne morejo proizvesti inovacij, mi pa danes potrebujemo inovacije. Sam političen sistem, ki ga imamo, je problematičen in ni rešitev v njem," je dejal konec februarja.

Korsiko smo vprašali, kaj lahko stori vlada Alenke Bratušek, da bi pridobila podporo DPU-ja. "Če bi ustavili vse te škodljive varčevalne ukrepe in šli v smeri zvišanja življenjskega položaja delavskega razreda, vseh ljudi, ki so danes v težkem položaju, da, to bi bila seveda odlična politika, ampak, kot pravim, tega ni pričakovati," se je glasil odgovor. Še krajša in jasnejša pa je bila sodelujoča v antikapitalističnem bloku. Na vprašanje, kaj bi lahko storila nova vlada, da bi pridobila njihovo podporo, je odgovorila: "Se razpustila."