Slovenija nima z nobenim narodom in nobeno državo odprtih političnih vprašanj ali sporov. Z vsemi ima ali si želi imeti prijateljske odnose, ugotavlja predsednik republike. "To je zelo dober temelj, zelo dobra značilnost Slovenije v mednarodni skupnosti. Na tem je treba graditi zunanjo politiko, ki jo bo, in čas je za to, v kratkem z resolucijo definiral državni zbor, pozneje s strategijo pa tudi vlada," je na posvetu slovenske diplomacije dejal Pahor.

Prepričan je, da bi bila Slovenija lahko v mednarodni politiki posebej prepoznana po prizadevanjih za mir, spravo in varnost. A ob tem je opozoril, da gradnja ugleda terja čas.

Vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini in vodstvo zunanjega ministrstva, ki se udeležujejo tridnevnega rednega letnega posveta slovenske diplomacije, je Pahor nagovoril z željo, da bi bili vsi skupaj aparat države, ki bi uresničeval njene interese. Prepričan je, da si vsak diplomat posebej v svojem okolju prizadeva za to, vztrajnost pa se mora na dolgi rok poplačati z uspehom in tem, da bodo ljudje ponosni, da so Slovenci.

"Moramo biti velikopotezni in gledati v prihodnost"
Pahor je spomnil, da v manj kot dveh letih sodeluje že s tretjo vlado, Slovenija pa potrebuje pogled v prihodnost. "Moramo biti ne le velikopotezni, temveč moramo imeti tudi videnje prihodnosti, ki presega posamezni mandat," je izpostavil. Da bi bila ugled in prepoznavnost Slovenije v mednarodni skupnosti večja, si je treba vestno in trajno prizadevati dolgo obdobje, se zaveda Pahor. "Morali bomo razviti specifike v naši zunanji politiki, ki nas bodo odlikovale," je izpostavil in navrgel misel za nadaljnje pogovore, kaj bi lahko v prihodnosti odlikovalo slovensko zunanjo politiko.

Proces Brdo potrebuje politično podporo
Po njegovem mnenju je to lahko vse, kar je povezano z mirom, spravo in varnostjo. "Mislim, da je tukaj nekaj, k čemur bi lahko Slovenci prispevali v izdatnejši meri, in da je to tudi nekaj, kar bi dalo naši identiteti v mednarodni politiki neko posebno žlahtnost," je poudaril. Kot enega redkih zunanjepolitičnih produktov Slovenije, ki utegne imeti tudi v prihodnje na mednarodnem političnem trgu mikavno oceno, Pahor vidi Brdo proces. Meni, da projekt potrebuje politično podporo, saj bo sicer proces počasi zvodenel, Slovenija pa bo izgubila svojo vlogo in status, ki ga ima v tem procesu.

Tudi Pahor podpira Türka
Pahor je podprl tudi kandidaturo svojega predhodnika Danila Türka za položaj generalnega sekretarja Združenih narodov. "Če se Slovenija odloči za tovrstne kandidature, pa mora biti vztrajna, mora izvesti argumente in se za svoj uspeh tudi postaviti," je poudaril. Türka je v ponedeljek ob odprtju posveta slovenske diplomacije podprl tudi premier Miro Cerar, ki je dejal, da velja Türk "za močnega in verodostojnega kandidata z realnimi možnostmi za uspeh", zato je diplomate zaprosil, da mu zagotovijo vso potrebno diplomatsko in logistično podporo.

Za Türka tudi Mladika
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je pojasnil, da ministrstvo vse od najave podpira omenjeno kandidaturo in si v okviru diplomatsko-konzularne mreže prizadeva za njeno promocijo. "Tudi sam kot minister za zunanje zadeve, zlasti v bilateralnih srečanjih s svojimi kolegi, vedno omenim, da ima v okviru vzhodnoevropske skupine, ki je na vrsti, da imenuje generalnega sekretarja ZN-a, Slovenija ustreznega kandidata," je dejal Erjavec.

Sedanjemu generalnemu sekretarju ZN-a Ban Ki Munu drugi petletni mandat poteče 31. decembra prihodnje leto, še predtem pa bodo izvolili in imenovali novega generalnega sekretarja.