Tviti slovenskega premierja so danes glavna tema v Bruslju, nad načinom komunikacije se zgražajo številni evropski poslanci. Po mnenju Marka Lovca z ljubljanske fakultete za družbene vede so napeti in ostri odzivi slovenskega premierja na virtualnem evropskem parketu predvsem posledica domačega dogajanja. "Podpora vladi je zelo nizka, zato mora premier razpravo preusmeriti drugam. V zadnjem letu in pol to zelo pogosto počne na področju mednarodnih odnosov. In sicer zato, ker lahko. Na tem področju vlada namreč zastopa Slovenijo. Ko premier napiše tvit, mu ni treba pred parlament in izglasovati zakona o tem tvitu," ponazori Lovec in spomni na težko zagotavljanje večine v parlamentu in na odloke Janševe vlade, ki jih zavrača ustavno sodišče.
"V mednarodnih odnosih pa ima premier v imenu vlade pravico, da zastopa Slovenijo. Monopol nad mednarodnimi odnosi pa izkorišča za to, da kaže svojo moč in ustvarja občutek ogroženosti od zunaj," pove Lovec in doda: "Janša ve, da ne bo mogel prepričati večine prepričanih, ne v Slovenji ne zunaj. Zato raje uporabi orodje politizacije, da mobilizira svoje podpornike in pokaže, kako ga napadajo od zunaj."
Pri čemer ne gre za nič novega. "Evropa je to videla že stokrat. Le da se pri Janši to pojavlja v zelo robati in brutalni obliki." Lovec pove, da so včasih kljub vsemu nekateri presenečeni nad vulgarizmi, ki se pojavljajo v Janševih tvitih. "To je mogoče pojasniti s tem, da je Janša v šibkejšem položaju. Orban ima na Madžarskem veliko večino, na Poljskem prav tako udobno vladajo. Pri nas je vlada manjšinska in zelo težko sprejema zakonodajo. Za dokazovanje moči in mobilizacijo svojih podpornikov mora izkoriščati predvsem retorična sredstva in zunanjo politiko."
Zaradi burnega dogajanja na Twitterju je nizozemski premier Mark Rutte celo kontaktiral s Sanjo Štiglic, slovensko veleposlanico v Haagu. Kot pojasnjuje Lovec, so veleposlaniki vključeni, ko odnosi med državama "zaškripajo". "Do zdaj so bili ti konflikti vseeno omejeni na skupne institucije, na Evropski parlament ali komisijo. Zdaj, ko v te konflikte vstopajo države, mislim, da se Janša spušča v nevarnejše polje."
Zavračanje sestanka z misijo EP-ja pomeni nepriznavanje njene legitimnosti
Janša je zavrnil tudi sestanek z misijo EP-ja za ugotavljanje dejstev, ki je te dni na obisku v Sloveniji. Tovrstne misije so osnovni instrumenti, ki se uporabljajo v odnosih med državami in jih poznamo že več kot 100 let, pojasnjuje Lovec. Podobno kot arbitražna sodišča, se misije za ugotavljanje dejstev vzpostavijo takrat, ko dve strani nimata enakega pogleda na dogajanje. Pri čemer vsaka država članica EU-ja ni kar tako deležna obiska tovrstnih misij, za obisk misije mora obstajati tehten razlog. In v Sloveniji imamo predvsem skrb vzbujajoče stanje na področju medijev.
Janševa zavrnitev srečanja s člani misije pomeni, da ne priznava njenega pomena in legitimnosti. "Pravzaprav je instrumentaliziral skupino, ki je del edine vseevropske demokratične institucije – Evropskega parlamenta, v katerega so poslanci neposredno izvoljeni. Janša ne priznava njene pristojnosti in legitimnosti, da neodvisno raziščejo in ugotovijo vsa dejstva." Kot meni Lovec, je deloma to povezano s problematiko rabe jezika in učinkovitim nastopanjem v tovrstnih krogih, deloma pa je težava v tem, da premier nima vsebin, s katerimi bi dejansko lahko pojasnil svoje teorije o pristranskosti medijskega prostora.
Pri čemer Lovec dodaja, da so ljudje, ki prihajajo na dogodke, kot je bil vrh EU-Zahodni Balkan, vešči "evrojezika" in hkrati angleščine, "medtem ko ima premier s tem nekoliko težav, kot vemo, govori zelo počasi in zelo okorno, zato mu vseh kompleksnosti, ki si jih predstavlja v povezavi z medijsko krajino v Sloveniji, ne uspe nikoli pojasniti".
Lovec ob tem spomni na Janšev spor s Sophie in 't Veld, v katerega se je zapletel že konec marca letos, ko je v EP-ju potekala razprava o spremljanju spoštovanja demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic. Ker ni mogel predvajati svojega videa, je razpravo zapustil. Kot meni Lovec, je Janša že takrat želel "predvajati propagandni video, ker bi bilo to učinkovitejše kot tisto, kar bi mu uspelo povedati".
Lovec ob tem dodaja, da imamo v Sloveniji skrb vzbujajoče stanje na področju medijev, kar je tudi eden od razlogov za obisk misije EP-ja za ugotavljanje dejstev. "Vlada obravnava medije kot politične akterje in jim ne priznava neodvisnosti. Očita jim, da so podaljšek politike, opozicije oziroma interesnih in lobističnih struktur v ozadju. Mediji v takem ozračju ne morejo normalno delovati. Obravnavani so namreč kot del politike, čeprav nimajo političnih moči. Ne sedijo v parlamentu, nimajo poslanskih plač, nimajo torej enake zaščite, kot jo ima opozicija. Hkrati pa so obravnavani kot del opozicije. To ni normalno, saj morajo biti mediji v vsaki razviti državi neodvisna institucija, ki ima pogoje za delo."
Z ugašanjem in pritiskanjem na klasične uredniške medije se potiska javna razprava v sfero polarizacije, v kateri vsak bere spletni medij, ki je blizu njegovim stališčem. Tako se izgublja občutek, da imamo skupen javni prostor, v katerem vsi vemo, kaj je res in kaj ne. "Javni prostor se fragmentira v številne balončke z različnimi resnicami. Vlada med tem podpira tovrsten razvoj dogodkov, saj ustreza njeni siceršnji polarizacijski politiki."
Madež tudi na vrhu EU-Zahodni Balkan
Tudi na vrhu EU-Zahodni Balkan, ki je potekal na Brdu pri Kranju, se je pojavilo neprimerno dogajanje, spomni Lovec. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je namreč Janšo opozorila na problematično stanje medijev v Sloveniji, na kar se je premier po njegovih besedah odzval vehementno. "Da se na tako pomembnem dogodku razpravlja o notranjepolitičnih pomanjkljivostih, je znak, da je pri nas nekaj resno narobe. Nekdaj je Slovenija predstavljala simbol uspešne evropeizacije, zelo dobro smo se vključevali, hitro smo ponotranjili norme in sprejemali evropske politike." Nato se na dogodku, ki je bil namenjen prenosu tega vzora Slovenije na države Zahodnega Balkana, pojavi tema o stanju demokracije, medijev in pravne države v Sloveniji, ki je do zdaj veljala za model uspeha.
"Kako bo to izpadlo v evropskih medijih? Namesto da bi se spraševali, ali je širitev EU-ja na Balkan strateško pomembna ali ne, so na Brdu vsi lahko opazovali evropsko državo, v kateri ne razumejo, da morajo biti mediji neodvisni. Mimogrede, širitev EU-ja na Zahodni Balkan je za Slovenijo strateško zelo pomembna. In kaj so si mislili, medtem ko so to opazovali? Še dobro, da se ne bomo širili, saj te države tega ne razumejo. Če Slovenija ne razume, zakaj potrebuje neodvisne institucije, kako bodo to razumele države Zahodnega Balkana, obremenjene z nacionalizmi in vojnami v nedavni preteklosti?" je sklenil Lovec.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje