Irglova, prvopodpisana pod referendumsko pobudo, je na novinarski konferenci povedala, da se bo s spletno objavo arhivskega gradiva objavljalo le splošne podatke, piše STA. Tisto obremenjujoče pa se bo po njenem mnenju z zakonom zaprlo in raziskovalcem prek mehanizma anonimizacije onemogočilo dostop.

Poslanka pričakuje, da bodo do 19. marca, ko se izteče rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma, zbrali več kot potrebnih 40.000, saj so jih do zdaj zbrali že več kot polovico. Pristojnim v republiškem arhivu pa predlaga, naj najprej objavijo dokumente "krvnikov, storilcev kaznivih dejanj", kar po zdaj veljavnem zakonu lahko storijo.

Leljak si želi spremembe le enega člena
Današnja objava gradiva pa, tako publicist Igor Omerza, verjetno ni niti tisočinka gradiva, ki naj bi bilo do zdaj odprto. Sama digitalizacija se mu zdi vprašljiva. Navedel je, da ima arhiv le en čitalec za mikrofilme, "in oni zdaj govorijo o digitalizaciji".

Publicist Roman Leljak pa je izpostavil, da bi bil zelo vesel, če bi vlada v zakonu spremenila le en člen, ki bi omogočal, da bi pri svojem delu lahko prihajal do vseh podatkov, ki jih potrebuje za svoje raziskovalno delo. Pojasnil je, da ima zdaj dovoljenje za SDV, ko bo zdaj sprejeti zakon začel veljati, pa bo moral na arhivsko komisijo dati še vsaj 10 vlog za partijo, predsedstvo, pravosodje in druge organe nekdanje države.

Ponovil je tudi, da z referendumom, ki ga predlagajo, ne bo stroškov, saj bi ga lahko izvedli istočasno z evropskimi volitvami, ki bodo 25. maja. Na današnjo objavo pa je dejal, da poročila iz nekaterih let, denimo 1972 in 1975 manjkajo, vendar ne ve, kakšen je razlog za to in ali gre za tehnično napako.
Del zgodovine SDV-ja dostopen na spletu
Državni arhiv se je namreč odločil, da danes objavi del podatkov nekdanje jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe SDV. Na spletu so tako dostopna imena zaposlenih SDV-ja, programi dela, letna poročila, tehnike in načini prisluškovanja od 1942 do 1951.

Gre za deset tisoč strani gradiv od skupaj 2,5 milijona, kolikor jih o SDV-ju hranijo v arhivu in jih najdete na tej spletni povezavi. Objavljena poročila, bilteni poslovniki ne vsebujejo občutljivih osebnih podatkov, v katere se po zakonu iz leta 2006 štejejo tudi politično in filozofsko prepričanje.
Vsebinsko majhen, simbolno velik korak za arhiv
"Gre za po vsebini majhen, simbolno pa velik korak za arhiv, ki gradiva želi približati širši javnosti, saj živimo v digitalni dobi spleta. Cilj je povečati dostop in hkrati varovati občutljive osebne podatke, kot so spolno življenje in zdravstveno stanje," je na tiskovni konferenci dejal direktor arhiva Bojan Cvelfar. V arhivu upajo, da bodo njihovi strežniki zdržali, saj je največ zanimanja ravno za gradiva nekdanje tajne službe.

Vse gradivo s prikritjem občutljivih podatkov na splet!
Meni, da novi zakon omogoča več dostopa do arhiva, saj bi bilo mogoče z načinom prikritja občutljivih podatkov na spletu predstaviti vso gradivo nekdanje tajne službe. Danes objavljeni podatki namreč govorijo o njeni organizaciji in zgodovini, mogoč je vpogled tudi v evidence okoli 4.000 dosjejev nadzorovanih oseb.

Potrebujejo pol milijona in tri leta
Cvelfar misli, da bi s 500.000 evri arhiv lahko do preostalega, večjega dela gradiv SDV-ja - naredili dostopnega po spletu v treh letih. Arhiv je namreč leta 1998 od ministrstva za notranje zadeve prevzel dokumente o delovanju nekdanjega Republiškega sekretariata za notranje zadeve.
Gre za 403,2 metra gradiva sekretariata, kar tri četrtine pa se nanašajo na delovanje tajne službe enopartijskega sistema, ki je združevala elemente tajne politične policije in obveščevalno-varnostne službe.

"Na ta način bi lahko dejansko končali demonizacijo gradiv, da se v prihodnjih letih ne ukvarjamo s tem, kar je v gradivih," pravi Cvelfar.

Omerza lahko dela po starem
Dodal je še, da se za raziskovalce, kot je Igor Omerza, nič ne spremeni pri uporabi arhiva. Kvečjemu bodo po novem zakonu raziskovalci imeli najprej vpogled v celotno gradivo (s prikritjem oziroma anonimizacijo podatkov), potem bodo po potrebi zaprosili arhivsko komisijo za celotno gradivo. Tudi če jih ta zavrne, bodo lahko dostopali do anonimiziranih gradiv.