Predsednik GZS-ja Jožko Čuk je pojasnil, da je obvezna članarina posledica odločitve zakonodajalca in ne same zbornice. Argumenti, ki so zakonodajalca vodili k odločitvi o obveznem članstvu v zbornici, so temeljili na presoji vsebinskih prednosti in niso mogli kar naenkrat izginiti, je še dodal Čuk.

Kot je znano, so se v zadnjem času pojavile kritike delovanja in organiziranosti GZS-ja, zlasti obveznega članstva. Čuk meni, da se mora kritika iz pavšalnih očitkov prenesti na vsebinske argumente.

Predstavitev strategije razvoja
Poleg tega pa so se člani Upravnega odbora seznanili še z nastajajočo Strategijo razvoja Slovenije. Za preboj med najboljše so nujni ukrepi na področjih, kjer imamo največje razvojne slabosti, pravi direktor Umarja Janez Šušteršič, ki je predstavil strategijo. Šušteršič je še povedal, da je dokument v fazi javne razprave, temu bo sledila priprava osnutka glede na pripombe, nato pa določanje ciljev in prioritet z vlado.

Razlike med staro in verjetno novo vlado glede razvoja Slovenije so po njegovih besedah majhne, vidne pa so predvsem glede privatizacije, razvoja malih podjetij, konkurence in trga dela. Gospodarstveniki so na predstavitvi opozorili na neprimeren davčni sistem.

Šušteršič je povedal, da je dokument v fazi javne razprave, temu bo sledila priprava osnutka glede na pripombe, nato pa določanje ciljev in prioritet z vlado.

Razlike med staro in verjetno novo vlado glede razvoja Slovenije so po njegovih besedah majhne, vidne pa so predvsem glede privatizacije, razvoja malih podjetij, konkurence in trga dela. Gospodarstveniki so na predstavitvi opozorili na neprimeren davčni sistem.

Po Šušteršičevih besedah so cilji, zapisani v strategiji, celoviti, dosegljivi in uresničljivi. Za izvedbo pa bodo potrebna štiri področja soglasja, in sicer na področju učinkovitejše uporabe znanja, učinkovite države, reforme socialne države in integracije ukrepov.

Člani odbora, ki ga sestavljajo nekateri vidni slovenski gospodarstveniki, so strategijo podprli, navedli pa so nekaj pripomb. V strategiji naj bi bil premalo opredeljen razvoj branž v Sloveniji, predvsem smernice, kaj razvijati in kam prodajati, na nekaterih področjih pa je vsebina strategije premalo jasna.

Gospodarstveniki so tudi opozorili na povsem neprimeren davčni sistem, med drugim tudi pri davčnih postopkih in davkih na plače. Ta zakon je eden izmed tistih, ki jih je vlada prehitro sprejela, in sicer brez prave ocene njegovega vpliva na gospodarstvo, so menili.