Kot nam je pojasnila tiskovna predstavnica DZ-ja Karmen Uglešič, se tovrstne skupine prijateljstva oblikujejo glede na zanimanje poslancev za sodelovanje z izbrano državo. Skupino na predlog poslancev nato uradno ustanovi odbor za zunanjo politiko.

Članstvo v skupini se med mandatom lahko spreminja, skupina pa lahko tudi preneha delovati, če ne izpolnjuje vseh pogojev, med drugim tudi tistega, da šteje najmanj tri člane, ti pa morajo prihajati iz najmanj treh poslanskih skupin. To zadnjo zagato po navadi rešuje NSi-jev poslanec Jožef Horvat, ki ga najdemo v prav vsaki skupini - razen skupini prijateljstva s Palestino.

Uglešičeva je še dejala, da skupine prijateljstva predstavljajo pomemben dejavnik v odnosih med parlamentoma obeh držav in so pomemben vidik političnega dialoga med državama. In glede na razpon držav, s katerimi na tak način prijateljuje Slovenija (od Rusije do ZDA, od Kosova do Srbije), so naši poslanci očitno precej odprti in nediskriminatorni – tudi če gre za države ali vlade, ki to pač so. Recimo Savdska Arabija.

Skupino prijateljstva s Savdskimi Arabci sestavlja devet poslancev, ki prihajajo iz štirih poslanskih skupin (SDS, NSi, SMC in DeSUS), predsednik skupine pa je Andrej Čuš (SDS). Na paradoks, da je bil prav SDS tisti, ki je predlagal v državnem zboru prepoved burk, nimajo pa težav ohranjati prijateljskih vezi z državo, kjer ne le da so burke obvezne, ampak je skrajno konservativna oblika islama, vahabizem, celo uradno priznana in državno sponzorirana religija, je v Mladini še pred prednovoletno usmrtitvijo uglednega šiitskega klerika šejka Nimra Al Nimra opozoril že Borut Mekina.

Za komentar smo prosili tudi SDS in poslanca Čuša, ki pa so se za vprašanje zgolj "zahvalili" in navedli druge člane skupine.

Poligon za izmenjavo (tudi kritičnih) mnenj
Malenkost zgovornejši so bili pri Novi Sloveniji (NSi), ki jih že tradicionalno rivalstvo med Savdsko Arabijo in Iranom ne ovira, da ne bi zgoraj omenjena Horvat in Jernej Vrtovec "prijateljevala" z obema državama, saj sta oba člana obeh skupin. Pri NSi-ju tako poudarjajo, da gre za neformalne skupine, "namenjene razvijanju parlamentarne demokracije in ustvarjanju dialoga z drugimi državami na parlamentarni ravni".

"Torej ne gre za "prijateljevanje z državo" v klasičnem pomenu besede, ampak so skupine prijateljstva prostor, kjer lahko poteka pogovor o posameznih aktualnih zadevah, težavah, načinu njihovega reševanja itd. V tem kontekstu torej sploh ni pomembno, v kateri skupini prijateljstva poslanec sodeluje, ampak je bistveno, da med posameznima državama lahko poteka dialog in se lahko izmenjujejo (tudi kritična) mnenja," odgovarjajo.

Poslovne priložnosti v Iranu
In čeprav pravilnik DZ-ja nalaga, da delegacije skupin prijateljstva (razen izjemoma) "ne izvajajo samostojnih obiskov v tujini", gospodarsko-poslovni vidik pri vsem tem nedvomno velja upoštevati. Kot nam je povedal Matjaž Nemec, poslanec SD-ja, ki predseduje osemčlanski skupini prijateljstva z Iranom, je skupina tudi ob pred kratkim podpisanem zgodovinskem jedrskem sporazumu osredotočena na "povezovalno in podporno vlogo, ki lahko krepi priložnosti, predvsem za slovensko gospodarstvo na iranskem trgu".

"Slovenija si je v Iranu že utrla vidne poslovne poti, velja izpostaviti področje lesnopredelovalne industrije, z namero ponovnega odprtja slovenskega veleposlaništva v Iranu pa si lahko obetamo še večji prodor tudi drugih naših, izvozno naravnanih produktov in storitev v državo," razlaga.

Na vprašanje, kako aktualne politične razmere in napetosti vplivajo na skupino, njeno sestavo in poslance, ki so člani skupin "rivalskih" držav, pa: "Aktualne politične razmere v posamezni državi in med državami vsekakor imajo vpliv na delovanje skupin prijateljstev, ta vpliv pa mora biti pri delu teh skupin skrbno pretehtan z vidika dolgoročnega interesa Slovenije in njene vloge v širšem geopolitičnem prostoru."

Na vprašanje, koliko sredstev je v DZ-ju namenjenih poglobljenim tkanjem stikov z obiski v tujini, Uglešičeva odgovarja, da je delež potovanj v sklopu tovrstnih skupin prijateljstva zanemarljiv, stroški pa so zajeti v sklopu vnaprej določenih sredstev za mednarodno dejavnost. Poslancem, ki opravijo tako pot, kot vsem državnim uslužbencem DZ nato krije dnevnice in potne stroške. Uglešičeva sicer priznava, da poslanci v prijateljskih skupinah potujejo malce več od tistih, ki v teh skupinah niso, a da so njihovi stiki s prijateljskimi državami večinoma omejeni na srečanja z veleposlaniki in podobno.

Mimogrede, skupina prijateljstva parlamentarcev iz Savdske Arabije je Slovenijo obiskala maja leta 2014, povratnega obiska pa (še) ni bilo. Kot nam je še povedala Uglešičeva, ta trenutno ni v načrtu.