Arbitražni sporazum je razcepil tako politiko kot stroko in civilno družbo. In ko smo razdeljeni, smo šibki, sta na zborovanju proti arbitražnemu sporazuma poudarila Janez Janša in Gregor Virant.

Zadnji dan kampanje pred referendumom o arbitražnem sporazumu so se na zborovanju na Pogačarjevem trgu pod geslom Za Slovenijo - Proti sporazumu o arbitraži zbrali tudi nasprotniki sporazuma.

Najprej je besedo dobil predsednik Zbora za republiko, ki je shod tudi organiziral, Gregor Virant, ki je arbitražni sporazum označil kot "luknjičasto rešeto". "Obstaja tveganje, da bo skozi to rešeto odtekel bistveni del slovenskega morja," je med drugim dejal.

Virant je še poudaril, da mora družina, kadar rešuje odnose s sosedi, nastopiti enotno, in dodal: "Arbitražni sporazum pa je razcepil slovensko politiko, stroko, civilno družbo, celoten narod. V trenutku ko bi morali biti enotni, smo razcepljeni, razdeljeni. Arbitražni sporazum je v svojem bistvu en velik nesporazum." Virant je ob tem še poudaril, da si vsi želimo prijateljskih odnosov s Hrvaško, a ob tem opomnil, da so "za prijateljstvo potrebni čisti računi".

"Morje je neizbrisen del naše tradicije"
Janez Janša, predsednik največje opozicijske stranke, je v svojem nagovoru opozoril, da so nas, ko smo se pred 19. leti osamosvajali, označili kot "biser med Alpami in Sredozemskim morjem". "Morje je neizbrisen del naše tradicije, našega gospodarstva, državnosti, suverenosti. A, kot kaže, bo ta del dediščine naših očetov v nedeljo na prodaj," je opomnil. "V zgodovini smo bili Slovenci, žal, zelo lahek plen, ko smo bili razdeljeni, in to je tudi odgovornost tistih, ki to danes spet počnejo," je poudaril prvak opozicije in dodal: "'Za Slovenijo gre', je dejal dr. Jože Pučnik, ko smo se osamosvajali. Za Slovenijo bo šlo tudi v nedeljo!"

Žerjav: Smo proti - a ne zato, ker smo proti Hrvaški
Predsednik Slovenske ljudske stranke, Radovan Žerjav, je opozoril, da se na Pogačarjevem trgu niso zbrali radikalci: "Tukaj niso zbrani nacionalisti ali poniglavi ljudje. Tukaj so se zbrali Slovenke in Slovenci, ki razmišljajo s svojo glavo," Žerjav je še dejal, da je treba oditi na referendum in glasovati proti: "A ne zato, ker smo proti Hrvaški. Želimo, da pride v Evropsko unijo. Želimo, da se meja uredi. A na pravičen način. In da tistega, kar je naše, ne damo."

Jelinčič na referendum pozval tudi državljane, "ki niso slovenskega rodu"
"V nedeljo je pomemben dan. Takrat bomo odločali o svoji domovini. Ne samo o morju, ampak o obstanku slovenske države," je svoj nagovor začel Zmago Jelinčič, predsednik SNS-a, in nadaljeval: "Ne bomo dovolili, da nam tisto, kar je naše, prodaja neka vlada, neka koalicija." Jelinčič je ob tem na referendum pozval tudi državljane, "ki niso slovenskega rodu", saj bo po njegovem mnenju ta sporazum začetek urejanja meje Hrvaške z BIH-om, Srbijo in Črno goro, kar bi se lahko tudi končalo v korist Hrvaški.

Peterle: Sporazum lahko vodi v nepravično mejo
Evropski poslanec Lojze Peterle je poudaril, da je arbitražni sporazum slab, saj je nejasen, dvoumen in vodi v nepredvidljive rezultate. Poudaril je, da tisoče let s Hrvati živimo v miru, le v času SFRJ-ja smo imeli nekaj težav. Ljudje se po njegovem mnenju upravičeno sprašujejo, kaj je res in kaj sta se dogovorila premer Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor ter zakaj je potrebna enostranska hrvaška izjava, če sta se dogovorila, da Slovenija dobi izhod do mednarodnih voda. "Prepričan sem, da mir ni ogrožen, mir med nami in Hrvati pa lahko ogrozi le nepravična meja," in ta sporazum po Peterletovih besedah lahko vodi v nepravično mejo.

Popovič: Nikamor se nam ne mudi
Predsednik stranke Koper je naš in koprski župan Boris Popovič je opozoril, da se z reševanjem meje nikamor ne mudi: "Če tega ne bomo rešili zdaj, ga bodo pa drugi bolj sposobni voditelji obeh držav." Če meja ne bo rešena zdaj, jo bodo pa rešili naši sinovi, je še prepričan Popovič. "Ne pristajamo na zavajanje javnosti, da bi z arbitražnim sporazumom našim zanamcem prihranili vojno. Prebivalci ob meji ne čustimo nikakršnega vojnega stanja. Živimo v miru, sožitju, pri veliko stvareh sodelujemo," je še zatrdil.

Marko Pavliha, nekdanji poslanec in zagrizen nasprotnik arbitražnega sporazuma, je prepričan, da bi morali glasovati proti tudi zaradi "tihega nastajanja sporazuma, za katerega ni bila zahtevana dvetretjinska podpora v državnem zboru". "Če bi bila, ne bi bilo treba na referedum," je dodal. Prepričan je, da Slovenija nima popolnoma nobenega jamstva, "da bo Hrvaška spoštovala odločitev arbitražnega sporazuma, če ji ta ne bo všeč". Poleg tega dopušča tudi možnost, da arbitraža sprejme ukrepe, s katerimi bo ohranila obstoječe stanje, "za katerega še koalicija pravi, da je slabo".

Miha Brejc je zbrane nagovoril z besedami: "Ne pristajajte na argument, da je mejni spor enkrat pač treba rešiti. Nič ne bo narobe, če bo referendum padel. Se bomo pa pogovarjali naprej. In nič ne bo narobe, če bomo mejo reševali še nekaj let." Brejc je še prepričan, da je državno ozemlje vrednota, "zato mora biti vsak korak dobro premišljen, saj ne smemo dopustiti, da bi se naše ozemlje še naprej zmanjševalo".

Marjan Podobnik, predsednik Zavoda 25. junija, se je vprašal: "Ali je mogoče, da bomo samo še tri dni v polnosti pomorska država. Ali je mogoče, da bomo tako kot smo leta 1920 za nekaj tisoč glasov izgubili Koroško, za nekaj tisoč glasov izgubili dostop do odprtega morja?" Žal je to mogoče, si je odgovoril. Kot je pojasnil, bi po javnomnenjskih anketah, če bi bil referendum včeraj, za nekaj tisoč glasov izgubili dostop do odprtega morja.

Predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš se je v svojem govoru najprej vprašal, ali gre pri arbitražnem sporazumu slovenske vlade za "prehodno slabost ali resno višinsko bolezen". Zbrani množici je dejal, da sta nam slovenska osamosvojitev in demokratizacija dali "zdravilno paličico". "Uporabimo jo v nedeljo za 'ozdravitev' in boljšo prihodnost," je svetoval. Ob tem je še opozoril, da bi sprejetje sporazuma ogrozilo trajnostni razvoj Luke Koper in tudi slovensko nasprotovanje plinskemu terminalu v Žavljah.

Shod zagovornikov sporazuma je bil v sredo na Prešernovem trgu, zbrane pa so nagovorili predsedniki vseh koalicijskih strank, Borut Pahor, Gregor Golobič, Katarina Kresal in Karl Erjavec, nekdanji predsednik države Milan Kučan ter ljubljanski župan Zoran Janković. Zagovorniki sporazuma so prepričani, da je glas za arbitražni sporazum glas za prihodnost, sožitje in pravično mejo.