Zadnji avgustovski teden naj bi se začel nov, zadnji krog pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju. Vlada želi, da bi dogovor s sindikati sklenila v prvi polovici septembra, tako da bi spremembe začele veljati že januarja prihodnje leto.

Pogajalci so se pred poletnimi dopusti uskladili le o postopni rasti plač, usklajevanju z inflacijo in dodatnih dneh dopusta za starejše delavce. Vsa ključna vprašanja pa ostajajo odprta. Vse rešitve morajo biti uzakonjene pravočasno, da bi lahko začele veljati z novim letom.

Kot je v Odmevih poročala novinarka TV Slovenija Irena Ulčar Cvelbar, se 13. septembra tudi izteče sporazum, v katerem so se sindikati javnega sektorja zavezali, da ne bodo sprožali stavk, če le vlada ne bo sklepala finančnih dogovorov s posameznimi skupinami zaposlenih.

Podpisniki sporazuma so se dogovora držali, vendar je ustavno sodišče pred kratkim odločilo, da se morajo sodniške plače brez odlašanja uskladiti z večletno inflacijo. Tako bodo septembra sodniki in tožilci prejeli za 12 odstotkov višje plače*, medtem ko na uskladitev s poslanskimi plačami še čakajo.

Prav tako čaka dogovor tudi zdravniški sindikat Fides, ki za zdaj ni uspel s stavko, prihodnjih potez v sindikatu še ne razkrivajo. Podpisali bodo le tisto, kar bo v korist njihovim članom, je za Odmeve povedal predsednik Fidesa Damjan Polh, ki dvomi o uspehu plačne reforme.

Medtem pa javni sektor postaja vedno manj konkurenčen zaposlovalec. Pred začetkom novega šolskega leta denimo ravnatelji opozarjajo, da na določenih mestih sploh ni več učiteljev, ki bi lahko poučevali določeno področje. S pomanjkanjem delovne sile se že leta spopada gospodarstvo, vendar učinkov doslej sprejetih rešitev še ni.

Javni sektor vedno manj konkurenčen

Generalni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) Branimir Štrukelj je v Odmevih poudaril, da je glede na podatke zavoda za zaposlovanje največ prostih delovnih mest prav v vzgoji in izobraževanju, temu sledita zdravstvo in sociala, šele potem sledijo zasebni sektor, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo.

"Razlogov za to je več. Učiteljstvo v Sloveniji je starejše, kot je to povprečje v Evropi, mladi zdržijo eno, dve leti in odidejo. Nekateri, ki končajo pedagoške poklice, se nikoli ne zaposlijo in učijo v razredu. Ključni razlog pa je izrazito padajoča vrednost pedagoškega dela," je dejal.

Kot je pojasnil, največ predmetnih učiteljev manjka pri matematiki, fiziki, kemiji, strokovnih predmetih v srednjih šolah, računalništvu, skratka tam, kjer javni sektor ni konkurenčen.

"Zaprtje plačnega sistema je smiselno, cilj pa je dosegljiv zgolj, če bodo posamezne skupine s temi razmerji med seboj zadovoljne. Tu pa je veliko nezadovoljstva in tu bi se lahko zadeva zapletla, če vlada ne bo imela dovolj občutka za to, da bi hkrati tudi odpravljali nesorazmerja, ne zgolj splošno zviševali plač v javnem sektorju," je opozoril Štrukelj.

"Ljudje se primerjamo in bilo je skrajno naivno na začetku teh pogajanj, ko je vlada predpostavila, da se med seboj ne bomo primerjali učitelji, policisti, zdravniki, profesorji, kulturniki ... To je nemogoče. Mi se vedno primerjamo med seboj in tu so lahko majhne razlike tudi razlog za to, da pride do konflikta ali pa do odpovedi podpisa oziroma sodelovanja pri takem projektu," je še opozoril in dodal, da bodo pogajanja zelo "hektična", saj je časa malo, "verjetno največ dva meseca, in v teh dveh mesecih je treba zapreti številne dokumente".

Razmere za zaposlovanje tujcev se izboljšujejo

Predsednik obrtne zbornice Blaž Cvar pa je v Odmevih opozoril, da so bile nekatere gospodarske panoge prizadete s pomanjkanjem kadrov že pred leti, nekaterim pa se kriza vleče od epidemije covida-19, ko so nekatere panoge izgubile kadre zaradi dolgotrajnega zaprtja, zdaj pa se to širi na vse delovno intenzivne panoge. "Mnogo obrtnih poklicev je takšnih, kjer pravzaprav nimamo več koga zaposliti. Vse skupaj pač poskušamo rešiti z zaposlovanjem tuje delovne sile."

Interventni zakon, ki naj bi olajšal zaposlovanje tujcev, pa še nima pozitivnih učinkov. "Prepričan se, da ti zagotovo bodo. Povprašal sem na lokalni upravni enoti ... tam že sprejemajo postopke s tistih upravnih enot, ki so bile zdaj prezasedene s temi postopki. To bo zagotovo rezultiralo v skrajševanju sprejemanja teh dokumentacij in postopkov, ki so potrebni za zaposlitev tuje delovne sile. Tu je še nekaj nekaj težav, ko govorimo o zaposlovanju voznikov, ki seveda tega dela na takšen način ne morejo opravljati v tujini. Tukaj pa smo vezani na evropsko zakonodajo in morda je še kakšna ovira, ki jo bo treba premagati," je pojasnil Cvar.