Sodelavci Radia Študent (RŠ) so opozorili na ignoranco vodstva ljubljanske študentske organizacije (ŠOU), ki ne želi dati informacij o porabi študentskega denarja, čeprav gre za informacije javnega značaja, kar so že potrdile pristojne institucije.

Vsi, ki delo opravljajo preko študentske napotnice, študentskim organizacijam prispevajo 3,8 odstotka od vsakega plačila, ki ga prejmejo za opravljeno delo. Ljubljanska študentska organizacija pa je po navedbah Radia Študent leta 2021 razpolagala z 2,37 milijona evrov, leta 2022 pa s 3,33 milijona evrov dajatve od študentskega dela. Študentske dajatve predstavljajo v povprečju 80 odstotkov prihodkov ŠOU-a v Ljubljani. Preostanek sredstev so prejeli iz državnega proračuna, najemnin in drugih virov.

"Študentske organizacije morajo ta sredstva namenjati dejavnostim, ki so v interesu vseh študentk in študentov – torej v interesu tistih, ki organizacije kolektivno financiramo in s prispevki od svojega dela omogočamo vse njihovo delovanje. Kam se dejansko steka študentski denar, je pogosto težko ugotoviti," so zapisali v sporočilu za javnost. Čeprav so študentske organizacije po Zakonu o skupnosti študentov opredeljene kot pravne osebe javnega prava in jih informacijski pooblaščenec obravnava kot zavezance za posredovanje informacij javnega značaja že več kot desetletje.

"Iz javno objavljenega finančnega načrta ŠOU-a v Ljubljani za leto 2022 na primer lahko razberemo, da je predsedstvu dodeljenih 236 tisoč evrov. A kako člani predsedstva ta denar dejansko porabijo? Ker ŠOU v Ljubljani teh podatkov javno ne objavlja, novinarji in novinarke Radia Študent skušamo informacije o končni porabi študentskih sredstev pridobivati z zahtevami za dostop do informacij javnega značaja," je na novinarski konferenci dejala Hana Hunjet iz RŠ-a.

Iz pridobljenih podatkov je po njenih besedah denimo na primer razvidno, da se je leta 2020 iz postavke za predsedstvo financiral izlet funkcionarjev ŠOU-a v Banjaluko, pogostitev tako imenovanih poslovnih partnerjev ŠOU-a, najvišjo postavko takoj za honorarji pa so predstavljale telefonske naročnine funkcionarjev ŠOU-a. Leta 2019 je predsedstvo na primer namenilo več kot deset tisoč evrov za prevoze s taksiji.

RŠ dobil le del dokumentov

"Maja lani smo na ŠOU v Ljubljani naslovili novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Z njo smo želeli pridobiti podatke o porabi sredstev v času mandata takrat aktualnega, zdaj pa že nekdanjega predsedstva. Čeprav bi ŠOU v Ljubljani o zahtevi moral odločiti do 13. junija 2022, torej pred več kot enim letom, so se v ljubljanski študentski organizaciji na našo zahtevo kljub pozivom informacijske pooblaščenke in upravne inšpekcije tudi tokrat odzvali z zavlačevanjem postopka krepko čez zakonsko določene roke. Šele 2. junija 2023, več kot leto dni po poslani zahtevi in po številnih pritožbah, smo od direktorja ŠOU-a v Ljubljani, Andreja Klasinca, prejeli manjši del dokumentov – finančne kartice za 13 od 41 zahtevanih stroškovnih mest brez odločbe, iz katere bi bilo razvidno, zakaj nam je omogočen le delni vpogled v zahtevane dokumente," je poudarila urednica univerzitetne redakcije RŠ-a Hunjet in dodala, da je upravna inšpekcija, ki je direktorju Andreju Klasincu kot odgovorni osebi 28. decembra 2022 izdala globo, ker jim v zakonsko določenem roku ni posredoval zahtevanih informacij javnega značaja.

Na predstavnike študentskih skupin Povezani in Modro za študente so iz RŠ-a naslovili zahtevo za takojšen in poln vpogled v dokumente ŠOU-a v Ljubljani in pozvali predsednika študentske organizacije Klemna Petka in direktorja ŠOU-a v Ljubljani Andreja Klasinca, da jim posredujeta podatke o delovanju ŠOU-a.

Pravne storitve za preprečevanje dostopa do informacij

Predstavnica sindikata Radia Študent Urška Janžič je omenila, da so poročali o tem, da je ŠOU s študentskim denarjem svoje prostore na Vojkovi ulici obnovil za zasebni waldorfski vrtec, za prenovo prostorov pa je najel podjetje nekdanjega svetovalca ŠOU-a. Prostore na kampusu je ŠOU s študentskim denarjem uredil in opremil tudi zasebnemu brivcu, ta pa zdaj svoje storitve študentom prodaja na trgu, je poudarila.

"Poleg študentskega kampusa, ki mu ŠOU zadnja leta v finančnih načrtih namenja okoli pol milijona evrov, v kar niti niso všteti stroški naložb, ŠOU velik delež proračuna namenja tudi za odvetniške storitve. Glede na izpise finančnih kartic, ki smo jih prejeli lani, so študentje za odvetniško svetovanje ŠOU-u samo v letu 2020 plačali več kot 70 tisoč evrov. Vemo, da je ŠOU storitve odvetniške družbe Grešak najemal tudi zato, da bi preko odvetnikov novinarki Radia Študent preprečili dostop do informacij javnega značaja. Takrat so trdili, da je ŠOU oseba zasebnega prava, kar seveda ne drži. Študentska javnost mora vedeti, kako ŠOU porablja študentski denar," je poudarila Janežič.

Ob tem je opozorila, da je birokratsko pravni postopek, ki se izvaja preko informacijskega pooblaščenca, zamuden, saj se primeru RŠ-a po enem letu ni premaknil nikamor.

"Sprememba je le ta, da je direktor Klasinc sprejel globo. Klasinc je za svoje delo, h kateremu spada tudi omogočanje vpogleda v javne dokumente, plačan več kot 4000 evrov bruto na mesec, a v enem letu še ni uspel priskrbeti dokumentov, ali je globo plačal iz lastnega žepa, ki mu ga tako ali tako polni ŠOU, ali iz proračuna ŠOU-a," je dodala.

Opozorila na resne kršitve vodstva ŠOU-a

Špela Stare iz društva novinarjev Slovenije je povedala, da menijo, da gre v primeru ŠOU za hude kršitve in resno onemogočanje novinarskega dela ter pojasnila, da je bil institut dostopa do informacij javnega značaja uveljavljen prav zato, da zagotavlja učinkovito in transparentno delovanje institucij.

Mojca Zabukovec iz sindikata novinarjev pa je poudarila, da je ravnanje sodelavcev Radia Študent "pot v pravo smer" in da bo nujen pritisk študentov in zainteresirane javnosti, da se bo kar koli spremenilo.

"Kar se tiče položaja Radia Študent pa bo treba sprejeti ali pa premisliti, kako mu zagotoviti nemoteno delovanje, torej ne z vsakokratnimi posegi ŠOU-a preko financiranja proračuna," je dejala in dodala, da bo pri tem morda treba zahtevati sodelovanje ljubljanske univerze.

ŠOU: Podatke o poslovanju predstavljamo študentskim poslancem

Iz ljubljanske študentske organizacije so se na medijske poizvedbe glede očitkov RŠ-a odzvali v sporočilu za javnost in med drugim navedli, da skušajo na vsa prejeta novinarska vprašanja odzvati v zakonskem roku. Njihova "PR-služba pa ni zmožna odgovoriti v nekaj minutah ali urah", temveč ko pridobijo odgovore strokovnih služb.

"Poudariti je treba tudi, da smo v določenih tednih prejeli 30 ali več novinarskih vprašanj od istega medija, pri čemer je šlo za načrtno obremenjevanje sodelavcev naše organizacije, ne glede na to pa so ti po najboljših možnostih pravočasno posredovali odgovore. V luči navedenega želimo opozoriti tudi na zmotne domneve o tem, da s prosilci ne delimo dokumentacije o poslovanju ŠOU-a. Do tovrstnih primerov prihaja le, kadar posamezniki očitno zlorabijo svojo pravico do dostopa do informacij javnega značaja in zahtevajo nerazumne količine dokumentacije, ki je naši sodelavci ne morejo pravočasno procesirati," so zapisali in dodali, da so bili s takšno situacijo soočeni v primeru, ki ga izpostavlja Radio Študent: "V tovrstnih primerih na prosilce naslovimo prošnjo, da svoj zahtevek omejijo oziroma jih povabimo na ogled dokumentacije v živo."

ŠOU je tudi zapisal, da je njihov odnos do RŠ-a izjemno pozitivne narave "ne glede na provokacije posameznikov, ki želijo prikazati našo organizacijo v slabi luči zaradi lastnih partikularnih interesov". Do aktualne uredniške politike RŠ-a pa se ne morejo opredeliti, saj bi to pomenilo poseg v neodvisnost tega medija.

Ob tem so tudi navedli, da na poziv predstavnika ŠOU-a v Ljubljani v Svetu zavoda Radia Študent iz oktobra 2020 še danes ni bila posredovana poslovodna dokumentacija.

Sicer pa vlogo RŠ-a vidijo "v zagotavljanju kakovostnih radijskih in multimedijskih vsebin študentski populaciji, ne pa v nadzorovanju lastnega delovanja oziroma delovanja matične organizacije. To namreč opravljajo za to pristojni organi, med katere spada Nadzorna komisija Študentske organizacije Slovenije, navsezadnje pa tudi Računsko sodišče."

"Podatkov o poslovanju organizacije na ŠOU-u v Ljubljani nikoli nismo prikrivali, temveč jih transparentno predstavljamo študentskim poslancem, prav tako pa jih na podlagi zahtev, skladnih z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, delimo z zainteresirano javnostjo," so še navedli na ŠOU-u.