Na več kot pet ur trajajoči razpravi so se številni govorniki dotaknili še dveh tem, ki sta v javnosti sprožili polemike - to sta podpiranje pluralnosti javnih glasil in ustreznost nove ureditve glede zaščite otrok pred pretiranim nasiljem in pornografijo.

Novela zakona med drugim določa spremembe pri državnem financiranju programskih vsebin, s katerimi želi država doseči večjo pluralnost medijev. Milijardo tolarjev letno bo namenjenih radijskim in televizijskim programom s statusom lokalnega, regionalnega in študentskega programa, del pa vsebinam drugih medijev, razen RTV-ja. Kateri mediji bodo upravičeni do proračunskega denarja, bo na podlagi javnega razpisa določala posebna strokovna komisija, ki jo bo določil kulturni minister.

Novela zakona predvideva tudi strožje pogoje za pridobitev predhodnega soglasja ministrstva za kulturo za pridobitev več kot 20-odstotnega lastninskega ali upravljavskega deleža v medijih. Novi zakon tudi določa, da bodo morali biti mediji in njihove oddaje poimenovani v slovenščini.

Mnogo pomislekov pa je sprožila pravica do popravka, ki jo določa novela zakona. Z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, ki trdi, da novela ne posega v uredniško avtonomijo, se ne strinja predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž, ki pravi, da bi bila pravica do popravka lahko ustavno sporna, saj posega v pravico do svobodnega izražanja. Pravica do popravka je po njegovem mnenju preširoko določena, zato bi lahko nastajale zlorabe in onemogočanja novinarskega dela.