Prenehanje mandata zaradi pravnomočne obsodbe po njihovem mnenju velja le za poslance, ki ob izreku obsodbe že opravljajo funkcijo, ne pa za tiste, ki so funkcijo pridobili po izreku obsodbe.

Za mnenje zakonodajno-pravne službe je zaprosila parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK), ki se bo v petek sestala na nujni seji, na kateri bo predvidoma razpravljala tudi o prenehanju poslanskega mandata Janezu Janši, ki prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria.
V zakonodajno-pravni službi DZ-ja menijo, da bi bila uporaba te določbe v Janševem primeru lahko sporna z vidika skladnosti z ustavo, in sicer bi bilo lahko sporna z vidika varstva volilne pravice, z vidika institutov kazenskega prava in z vidika načela enakosti.
Zakon takšnega odvzema ne določa
Ustava zakonodajalcu nalaga, da z zakonom opredeli, kdo sme oziroma ne sme biti izvoljen za poslanca. Zakon o volitvah v DZ, ki to področje ureja, pa ne določa, da oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen, ne more kandidirati za poslanca in pridobiti mandata. Če torej zakonodajalec volilne pravice za take primere ni omejil že v fazi kandidiranja, je zelo sporno, da bi tak poslanec mandat izgubil po tem, ko ga je na podlagi ustrezne podpore volivcev že pridobil, menijo v zakonodajno-pravni službi.

Strogi test sorazmernosti
Odvzem mandata po njenem mnenju pomeni poseg v pasivno in aktivno volilno pravico, vsak tak poseg pa mora izpolnjevati t. i. strogi test sorazmernosti. Ob tem so presodili, da uporaba zakona o poslancih, po kateri mandat nastane in takoj preneha, takšnega testa ne bi prestal.

SDS predlaga umik točke dnevnega reda
Zakonodajno-pravna služba je mnenje posredovala predsedniku MVK-ja Mitji Horvatu (SMC), ki je na dnevni red petkove nujne seje komisije uvrstil tudi točko o prenehanju mandata poslanca. V SDS-u so danes že predlagali, da se točka z dnevnega reda umakne. O tem bodo člani komisije, v kateri so predstavniki vseh parlamentarnih strank z izjemo SDS-a, ki v komisijo svojih članov ni želel imenovati, odločali ob začetku petkove seje.

ZaAB dejavno za odvzem mandata
Pričakovanje, da bo MVK že ta teden razpravljal o odvzemu mandata Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria, pa je na ustanovni seji DZ-ja prejšnji teden izrazila stranka ZaAB. Njeni poslanci naj bi si sicer prizadevali o Janševem mandatu razpravljati že na dan ustanovne seje, a so se dogovorili, da počakajo na mnenje zakonodajno-pravne službe. Na ustanovni seji DZ-ja so poslanci potrdili vseh 90 mandatov novoizvoljenih poslancev.

O Janši tudi ustavno sodišče
Na ustavno sodišče je bila podana pobuda za delno razveljavitev 9. člena zakona o poslancih. Ta poslancem omogoča, da z glasovanjem preprečijo odvzem mandata poslancu, ki mora odslužiti zaporno kazen, daljšo od pol leta.
Ustavno pobudo za presojo 9. člena zakona o poslancih je podala predsednica Helsinškega monitorja Neva Miklavčič Predan, ki meni, da bi DZ lahko posegel v pravosodno vejo oblasti, če bi predsedniku SDS-a Janezu Janši, ki je obsojen na dveletno zaporno kazen, z glasovanjem omogočil opravljanje javne funkcije.

Poslanci bi namreč lahko z večino glasov na zaporno kazen pravnomočno obsojenemu poslancu omogočili dobro plačano zaposlitev, financirano iz javnih sredstev, in opravljanje javne funkcije v času, ko bi moral biti ta poslanec v zaporu in se od njega ne bi smel oddaljevati za več kot nekaj kilometrov, niti ne bi smel odhajati iz zapora za dlje kot pet ur, v pobudi med drugim pojasnjuje Miklavčič Predanova.

Zato v ustavni pobudi predlaga razveljavitev dela 9. člena zakona o poslancih, ki določa, da kljub pravnomočni obsodbi na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta, poslancu ne preneha mandat, če DZ sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.

Hkrati predlaga tudi začasno zadržanje izvajanja omenjene zakonske določbe, s čimer bi ustavno sodišče odredilo, da DZ o Janševem mandatu ne bi glasoval do odločitve sodišča o tej pobudi.