Univerza v Ljubljani je tik pred vpisom na fakultete za naslednje študijsko leto zaostrila pogoje za vpis dijakov s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom v univerzitetne študijske programe. Po novem se lahko tako vpišejo le še v študijske programe, ki se pokrivajo s programi srednjih šol, na katerih so opravljali maturo.

Spremenjena možnost prehajanja med srednjo šolo in univerzitetnimi programi glede na strokovno opredelitev srednješolskega programa po navedbah univerze velja na 19 fakultetah oz. akademijah, v skupno na 54 od 143 dodiplomskih študijskih programih, podatka, koliko dijakov bodo prizadele spremembe, pa nimajo.

Univerza zaprosila za prehodno obdobje, Nakvis ni popustil

Na univerzi navajajo, da so bili v zaostritev pogojev prisiljeni zaradi zaostrenih zahtev Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Ta je zahteve zaostrila, čeprav so na univerzi zaprosili za prehodno obdobje, v katerem bi uveljavili spremembe. Pri tem naj bi jim Nakvis celo zagrozil, da univerzi ne bo podaljšal akreditacije, pravijo. Navajajo še, da zahteve za spremembe pogojev vpisa ne veljajo enotno za vso Slovenijo.

Na Nakvisu se na vprašanje, zakaj so od univerze zahtevali spremembe vpisnih pogojev, sklicujejo na zakon. Kot pravijo, zakon o visokem šolstvu namreč v 38. členu nedvoumno določa, da se lahko v študij na univerzitetnem študijskem programu vpiše "tudi, kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature". To torej pomeni, da se lahko tisti s poklicno maturo in opravljenim petim predmetom vpišejo le na univerzitetne programe z istega strokovnega področja, kar pa se po navedbah Nakvisa v praksi ni spoštovalo, zato "imamo v praksi že več kot 20 let neurejeno stanje".

Na vprašanje, kakšno je stanje na preostalih univerzah in ali so bile tudi one prisiljene spremeniti pogoje vpisa, na Nakvisu odgovarjajo, da so vpis z veljavno zakonodajo uspešno uskladili pri večini univerzitetnih študijskih programih, ne pa še pri vseh. "Kljub intenzivnim prizadevanjem, da bi to dolgotrajno neupoštevanje zakonodaje dokončno uredili, namreč z obžalovanjem ugotavljamo, da nekaterim zavodom tega ni uspelo povsem upoštevati, zato bo Nakvis tudi v nadaljnjih postopkih skrbel, da bodo pogoji za vpis na vseh visokošolskih zavodih skladni z zakonom," so zapisali za STA.

V zvezi z očitki, da do spremenjenih pogojev prihaja tik pred letošnjim vpisom na fakultete, zaradi česar so nekateri dijaki šele tik pred zdajci izvedeli, da se ne bodo mogli vpisati na želeno fakulteto, pa na Nakvisu žogico vračajo fakultetam. "Spremembe obveznih sestavin študijskih programov, kamor spadajo tudi vpisni pogoji, sprejemajo senati visokošolskih zavodov. V 30 dneh od sprejema jih morajo sporočiti agenciji, veljati pa začnejo z naslednjim študijskim letom," so zapisali.

Univerza upa na novo zakonodajo o visokem šolstvu

Na Univerzi v Ljubljani sicer še pravijo, da se zavzemajo za to, da imajo vsi dijaki v Sloveniji enake možnosti pri izbiri študija oziroma da je tam, "kjer je zahtevano določeno predhodno znanje, to narejeno na strokoven in vsebinski način, ne pa na podlagi arbitrarnega klasifikatorja poklicev, pri čemer vztraja Nakvis". Zato bodo v okviru predloga novega zakona o visokem šolstvu, ki ga pripravlja ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, vztrajali pri rešitvi, da se odločanje o ustrezni predhodni izobrazbi za vpis na visokošolske programe prepusti avtonomiji univerze.

Ministrstvo pa tudi že zdaj pozivajo k ukrepanju, "ki bo odpravilo krivično stanje za posamezne dijake in dijakinje iz prihajajoče generacije ter zagotovilo enakopravne pogoje za vpis na nacionalni ravni".

Z ministrstva so danes za STA odgovorili, da je Nakvis je v skladu zakonom samostojna in neodvisna agencija, na ministrstvu pa da preverjajo nastale okoliščine. "Je pa danes z delom začela delovna skupina za prenovo visokošolske zakonodaje in z gotovostjo lahko trdimo, da bo vprašanje 38. člena urejeno s prihodnjo zakonodajo," so še zapisali v odgovoru.

Z Univerze v Mariboru so sicer danes sporočili, da pogoji za vpis za študijsko leto 2023/24 pri njih ostajajo enaki kot v preteklem študijskem letu in da za dijake ni nobenih sprememb.

Kot pravijo, so bili sicer ob lanskem podaljševanju akreditacije na zahtevo Nakvisa prisiljeni sprejeti spremenjene vpisne pogoje, ki so v skladu z Nakvisevo razlago zakonodaje, a bodo spremembe začele veljati šele v študijskem letu 2025/2026.

Tako je, kot navajajo, odločil senat univerze, svet Nakvisa pa je bil s tem seznanjen v postopku izdaje ponovne akreditacije, "ki je spremembe vpisnih pogojev upošteval pri odločitvi o izdaji soglasja k akreditaciji Univerzi v Mariboru za naslednjih pet let".

Na univerzi so namreč prepričani, da morajo biti spremembe vpisnih pogojev dijakom znane že ob začetku vpisa v srednjo šolo. Prav tako so prepričani, da so spremembe vpisnih pogojev v pristojnosti senata univerze, "ta pa lahko sam presodi tudi o tem, kdaj neke spremembe začnejo veljati", so sporočili.