"Pred natanko letom dni je kolektiv Informativnega programa TV Slovenija na tem mestu opozoril, da bodo nepremišljeni posegi v informativni program povzročili programsko škodo – in so jo," je na novinarski konferenci pred zgradbo RTV Slovenija v uvodu dejala novinarka Vala 202 Nataša Štefe. Dodala je, da je koordinacija novinarskih sindikatov vodstvu RTV-ja stavko napovedala pred več kot 180 dnevi, "s prvo in najpomembnejšo stavkovno zahtevo po institucionalni, uredniški in novinarski avtonomiji".

"In danes je zadnji dan, glasen dan, pred referendumom o noveli zakona o RTV-ju, ki spreminja sestavo upravnih organov te hiše. Mnogo je špekulacij in vnaprejšnjih kalkulacij o tem, kakšen bo novi zakon v praksi. Novinarji v tej hiši ne potrebujemo špekulacij, da z jasnim in neposrednim glasom povemo, da je trenutno veljavni zakon iz leta 2005 slab, škodljiv in zastarel," je poudarila. Dodala je, da povzroča škodo, amaterizem in irelevantnost.

Bergant: Vsaka nova oddaja je najboljši kazalnik tega, kar RTV ne bi smel biti

Ob tem je kot svetle točke trenutnega stanja na RTV Slovenija pokazala na "televizijske osebnosti, ki jim verjameš, ne v smislu vere, pač pa bistvene valute vsakega medija – zaupanja." Voditelj Odmevov Igor E. Bergant je dejal, da se je del zaposlenih pred letom dni uprl "načrtu načrtnega razgrajevanja informativnega programa z ukinjanjem oddaj, s posegi v program, ki niso bili niti profesionalni niti smiselni." Poudaril je, da je bilo vodstvo opozorjeno pred posledicami, ki bodo nastale.

Opozoril je, da so se napovedi žal uresničile, in dodal, da k izboljšanju razmer v ničemer niso prispevali tudi novi ljudje, ki so v zadnjem letu prišli na RTV. "Še več – zadeve so se poslabšale in žal eskalirale do te mere, da smo se morali odločiti za stavko," je dejal. Dodal je, da so se v zadnjem letu dogajale stvari, ki so "v sodobni demokratični družbi sredi Evrope leta 2022 nesprejemljive". Ob posegih v informativne oddaje je opozoril še na neustrezno organizacijo in izvedbo predvolilnih oddaj pred parlamentarnimi volitvami, na posege v redne oddaje in ukinitev nekaterih oddaj, ki "so zaznamovale ne samo zgodovino, ampak tudi sedanjost te televizije".

Ob tem je bil kritičen do novih oddaj, ki so nastale v zadnjem času. "Vsaka nova oddaja, ki nastane v izvedbi novih sil, je v bistvu najboljša reklama in kazalnik tega, kar RTV Slovenija v prihodnosti ne bi smel biti," je dejal in dodal, da je vsaka taka oddaja vabilo k udeležbi na referendumu.

Kot "svetlo zvezdo RTV-sistema" je Bergant ob tem omenil radio, v katerega aktualno vodstvo ni posegalo. "Radio je zelo dober primer, kakšen je lahko neki javni servis, če se pusti pri miru. Mislim, da moramo temu primeru slediti v prihodnje, ko bomo na novo vzpostavljali boljši javni radiotelevizijski servis," je ocenil.

Kot drugi pozitiven primer znotraj RTV-ja je navedel delovanje MMC-ja, "ki je tudi sam žrtev nekega sorazmerno nenavadnega napada". Dejal je, da v. d. urednika uredništva svojega dela ne opravlja, kolegi in kolegice na spletnem portalu pa so prepuščeni sami sebi. "Ustvarjajo ponudbo, za katero nimajo kaj dosti podpore hiše, hkrati pa so pravzaprav tako rekoč samoupravljavci, ampak to delajo dobro," je dejal Bergant.

Opozorila o degradaciji in rušenju avtonomije

Nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski meni, daje "skrajni čas, da javni medij vrnemo javnosti, skupnosti in mladosti". Kot je dejala, se je del zaposlenih na RTV-ju uprl "egoizmu, sebičnosti, deprofesionalizaciji, degradacij vseh vrst". Ker je po njeni oceni potreben upor vseh, je ljudi pozvala, naj se v nedeljo udeležijo referenduma in glasujejo za zakon o RTV Slovenija.

V imenu Sindikata novinarjev Slovenije je Mojca Zabukovec dejala, da po več kot 180 dneh stavke stavkovni sporazum še ni bil sklenjen. "Od sporazuma smo še zelo daleč, kdaj se celo zdi, da vedno dlje," je povzela stavkovna pogajanja z vodstvom. Ob tem je opozorila, da generalno vodstvo med pogajanji "s potezami v uredništvih nadalje ruši avtonomijo". Generalnemu direktorju RTV-ja je ob tem očitala, da ovira pogajanja, preprečuje aktivnosti stavkajočih, minimalizira njihovo kritiko in opozorila, vsem gledalcem pa jemlje pravico do obveščenosti, "s tem ko se javna televizija spreminja v enoumje".

RTV-jeva dopisnica iz Berlina Polona Fijavž je dejala, da "nočna mora Televizije Slovenija traja že eno leto". Kot je pojasnila, kot dopisnica sodeluje tako z radiem kot televizijo. Razliko, ki jo vidi pri sodelovanju z eno in drugo stranjo, je opisala kot razliko med profesionalnostjo in nepredvidljivostjo. "Na radiu je ostalo strokovno vodstvo, izobraženi, izkušeni, razgledani, profesionalni, javnosti zvezani uredniki, s katerimi je mogoče argumentirano razpravljati in sodelovati," je dejala. Dodala je, da da na televizijski strani tega že dolgo ni več: "Vodijo jo neizobraženi uredniki, povsem neizkušeni, nestrokovni, le strankarski ideologiji in opciji zavezani ljudje." Opozorila je, da je njihov cilj že dolgo jasen – "razvrednotenje javnega medija in uničenje kredibilnosti". Kot je poudarila, je referendum priložnost za depolitizacijo javnega RTV.

"Rušenje" RTV-ja povezalo njegove zaposlene

"Tu smo zato, da bi tej hiši vrnili ugled," je dejala Elen Batista Štader iz regionalnega centra RTV-ja. Marta Razboršek pa je v imenu aktiva informativnega programa dejala, da so se opozorila o tem, kam bodo spremembe pripeljale televizijo, žal uresničile. "Seveda se še naprej trudimo za čim bolj profesionalne vsebine, a določenih, ki smo jih srčno delali in upamo, da jih bomo tudi v prihodnje, žal ni," je dejala in izrazila upanje, da se bo to spremenilo. Volivke in volivci so si sicer po njeni oceni lahko sami ustvarili mnenje o tem, kako javni servis zgleda v zadnjem času, zato jih je pozvala, naj glasujejo po lastni vesti.

V imenu aktiva MMC-ja je Ana Svenšek poudarila, da novinarke in novinarji na spletnem portalu ustvarjajo vsebine, s katerimi se bralke in bralci srečujejo vsak dan – ob kavi, na avtobusu, v čakalnici. "Ustvarjamo vsebine vse dni v letu, so le klik stran in za vedno dostopne na spletu. To zavedanje nam daje še dodatno težo odgovornosti, da jih ustvarjamo profesionalno in preudarno," je dejala. "Zato tudi že eno leto tukaj stojimo ob kolegih in opozarjamo, da razmere na RTV-ju niso takšne, kot bi morale biti za omogočanje konstantnega profesionalnega in preudarnega dela. Zdaj ne opozarjamo več le z našimi predvidevanji, kaj bo ravnanje vodstva prineslo, ampak že s konkretnimi rezultati, da smo imeli prav. Ugled in relevantnost javnega medija sta vedno manjša, tistih, ki so za to odgovorni, pa ni na spregled. Zahtevamo odgovore, želimo spremembe," je poudarila.

V imenu aktiva Radia Slovenija je Aleš Smrekar dejal, da je tistim, ki skušajo "rušiti" RTV, uspelo, da je povezanost med celotnim RTV-jem večje. "Zato vse pritiske, podtikanja, šikaniranja in napade na kolege iz informativnega programa televizije tudi radijski novinarji doživljamo kot pritiske, podtikanja, šikaniranja in napade na nas same," je poudaril.

Širok vpliv dobrega javnega servisa

Urednica otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija Martina Peštaj je dejala, da je za kakovosten program za otroke in mladostnike potrebna profesionalna, odprta in razgledana medijska hiša, ki jo gledalci spoštujejo. "Ne delamo za politiko, vlado, vodstvo – delamo za otroke in mlade. To je našo prvo, glavno in edino poslanstvo," je poudarila. Melita Kontrec je poudarila, da v kulturnem uredništvu pokrivajo teme, s katerimi se ne ukvarja nobena druga televizija. "Verjamem, da si gledalci zaslužimo najboljše, naša družba pa še kako potrebuje strokovno in zaupanja vredno javno televizijo," je dejala.

"Kot montažerka si želim, da bi nam bilo ponovno omogočeno soustvarjati vsebine v ustreznih razmerah – kar pomeni v dovolj dolgih terminih, brez nestrokovnega posredovanja," je poudarila Alba Korošec, ki je poudarila pomen, ki ga ima dobra montaža pri posredovanju novic in ozaveščanju javnosti.

Nekdanja direktorica Televizije Natalija Gorščak je dejala, da kolegi iz Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Srbije in drugih držav z upanjem gledajo proti Sloveniji. "Upajo, da nam bo uspelo. Zakaj? Ker potem je upanje tudi zanje," je poudarila. Dodala je, da besede podpore prihajajo tudi iz zahodne Evrope. "Nismo sami – tudi kolegi iz Evrope se zavedajo, da je javna RTV pomembna," je dejala. Po njenih besedah se po javni RTV namreč ravnajo tudi komercialne televizije, ponudniki videa na zahtevo, komercialne radijske postaje. "Pomembno je, da smo kakovostni, vsak dan boljši," je dejala Natalija Gorščak in poudarila, da mora dajati RTV zgled drugim. "Tudi njim bo bolje, ko bomo mi boljši," je prepričana in podarila, da je javni medijski servis pomemben za celotno medijsko krajino.