S 1. julijem plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo

Zakon o dolgotrajni oskrbi je kot prvo pravico uvedel oskrbovalca družinskega člana. Letos pa ji bodo sledile tudi druge. Tako bodo od 1. julija na voljo pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, do e-oskrbe in do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. S 1. decembrom pa bodo na voljo še pravice do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, do dnevne dolgotrajne oskrbe in do denarnega prejemka.

Socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo steklo s 1. julijem, ko bodo delavci, delodajalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, bodo plačevali dva odstotka bruto plače.

Bo na voljo dovolj kadra?

Na ministrstvu za solidarno prihodnost se ne bojijo, da bo za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi na voljo premalo kadra. Zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki ga je DZ sprejel poleti, je namreč predvidel več ukrepov za zadržanje obstoječega kadra in za privabljanje novega.

Delo v domovih za starejše bo po pričakovanjih ministrstva privlačnejše tudi zaradi plačne reforme, ki se bo začela uveljavljati z današnjim dnem. Prinesla bo namreč višje osnovne plače.

Na ministrstvu si poleg višjih plač za zaposlene prizadevajo tudi za krepitev mreže domov za starejše. Medtem ko so lani izvedli investicije v vrednosti 19,3 milijona evrov in odprli 11 novih objektov, je letos v proračunu za ta namen predvidenih 41 milijonov evrov. To bo po presoji ministrstva omogočilo konec sedmih in začetek dodatnih 17 projektov.

Vstopne točke v centrih za socialno delo bodo zaživele že ta mesec

Kot je poročala Alenka Terlep za Radio Slovenija, bodo vstopne točke na centrih za socialno delo, kjer bo treba oddati vlogo in kjer bodo tudi izdali odločbo, zaživele že ta mesec. Na vstopni točki bodo odločali, ali je posameznik upravičen do dolgotrajne oskrbe in v kakšnem obsegu.

Možnost denarnega nadomestila bo s 1. decembrom na voljo za tiste, ki zaradi pomanjkanja kadra, denimo, ne bodo dobili storitve. To bo različno glede na kategorijo, od približno 90 do 500 evrov na mesec, je poročala Terlep.

Kaj se bo torej spremenilo v tem letu z novim zakonom?

"Če poenostavim – na splošno nič novega. Pomoč na domu bo oskrba na domu, ki ji bo dodanih nekaj storitev, denimo fizioterapija. Institucionalna oskrba so domovi, kjer pa bo oskrba plačana iz zavarovanja, plačati bo treba le tako imenovani hotelski del. Zdaj smo imeli dodatka za pomoč in postrežbo – to bo denarni prispevek. Nič bistveno novega torej, a obilo težav. Pravice so iste, gre za drugačno financiranje in gre za nov pravni okvir, s čimer ima ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je v rokah Levice, ogromno težav in upravičeno se lahko bojimo, da bo prehod zelo boleč," pojasnjuje novinarka Alenka Terlep.

Kje je pričakovati največ težav?

"Najprej veliko težav s tem, kako sistem sploh zagnati, naslednji velik izziv bo na centrih za socialno delo, kjer bodo zasuti z vlogami. Vsaj na začetku jih pričakujejo samo za oskrbo na domu okoli 15 tisoč. Na odločitev bo treba čakati mesece, če se bo oseba pritožila, bo to bistveno dlje. Storitve morda ne bo. To pa je ključna težava – izrazito pomanjkanje kadra za izvajanje oskrbe," je še dodala novinarka Alenka Terlep.