Na tnalu so tudi novi in povišani prispevki zaradi primanjkljaja v zdravstveni blagajni, ki naj bi predvidoma začeli veljati že julija. Čeprav je intervencijski zakon med poslanci koalicije dobil široko soglasje, pa temu nasprotujejo v obrtno-podjetniški zbornici.

Reforma je neizogibna, če hočemo obdržati kakovostno javno zdravstvo, je že ves čas svojega mandata jasen minister za zdravje Tomaž Gantar. Zdravstvena blagajna ima skoraj 50-milijonski primanjkljaj in intervencijski ukrep, ki je v bistvu izhodišče za pripravo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju in ki predvideva razširitev prispevnih stopenj po načelu »vsak prihodek šteje«, naj bi jo napolnil z vsaj 93 milijoni.

Zaposleni v blagajno vplačajo med 1,8 do 2,2 milijarde evrov na leto. Ker druge skupine plačujejo precej manj, bodo zato uvedeni višji oziroma novi prispevki. Za zaposlene in upokojence se ne spremeni nič, se pa ukrep nanaša na, denimo, samozavarovane, avtorske pogodbenike, kmete in samostojne podjetnike. Prav zadnje naj bi novi ukrep najbolj zabolel, saj bi namesto 4 evre, po novem plačevali 25 evrov.

V obrtno-podjetniški zbornici nasprotujejo zvišanju zdravstvenih prispevkov za majhne poslovne subjekte. Strinjajo se, da so ukrepi potrebni, vendar ne na račun dviga prispevne stopnje, temveč z racionalizacijo naročil v zdravstvu. Toda ministru Gantarju se zdi ukrep pravičen, saj samostojni podjetniki praviloma vplačujejo pol manj kot redno zaposleni in po njegovem mnenju je zakon usmerjen v to, da se odpravijo neenakosti pri plačevanju prispevkov in poudari solidarnost. Koalicija sploh zadnjo namero v večini podpira, katere spremembe bodo obveljale - negotovi so predvsem prispevki od dividend in najemnin -, pa bo znano v dokončnem predlogu zakona ministrstva zdravje. Če ne že danes, pa gotovo v prihodnjih dneh.

Liana Buršič, Radio Slovenija