MMC-jevi sogovornici ugotavljata, da si ženske še niso priborile vsega, kar jim pripada. Foto: MMC RTV SLO
MMC-jevi sogovornici ugotavljata, da si ženske še niso priborile vsega, kar jim pripada. Foto: MMC RTV SLO
V EU-ju dosegajo mlade ženske (20-24 let) višjo stopnjo izobrazbe kot moški. Slovenija je na prvem mestu po deležu žensk, starih od 20-24 let, ki so končale vsaj srednjo šolo. Ta delež se namreč približuje 95 %, medtem ko je povprečje na ravni EU-ja okoli 81 %.
V Sloveniji dekleta prevladujejo praktično na vseh področjih izobraževanja. Njihov delež je najvišji na pedagoških študijskih smereh (85 %), zdravstvu in sociali (83 %), umetnosti in humanistiki (74 %) ter družbenih vedah, poslovnih vedah in pravu (67 %), v manjšini pa so še vedno na področju znanosti, matematike in računalništva (39 %) ter zlasti tehnike, proizvodnje in gradbeništva (25 %).
Med brezposelnimi osebami s končano visoko izobrazbo, starih od 18 do 30 let, je delež žensk 77%. V Sloveniji je stopnja zaposlenosti žensk za več kot 4 % višja od povprečja EU in znaša 62,6 %. Kljub temu pa za razliko od EU-ja v Sloveniji zaposlenost žensk narašča počasneje od zaposlenosti moških.
Slovenija ima za razliko od EU-ja visok delež žensk, zaposlenih za polni delovni čas. S krajšim delovnim časom je v Sloveniji zaposlenih le 11,3 % žensk, medtem ko povprečje v EU-ju znaša 31,2 %
Slovenija je edina država EU-ju, ki ima višjo stopnjo zaposlenosti žensk, starih od 25-49 let z otroki, starimi manj kot 12 let, v primerjavi z ženskami v isti starostni skupini, ki nimajo otrok.
Razlika v povprečni plači moških in žensk se v Sloveniji v zadnjih letih počasi zmanjšuje. Leta 2006 je znašala pet odstotnih točk. V primerjavi z drugimi državami EU-ja sodimo med države z najnižjimi razlikami.
Za gospodinjska opravila ženske porabijo skoraj enkrat več časa kot moški, prav tako večinoma prevzemajo skrb za otroke.
V Sloveniji opravijo ženske, zaposlene s polnim delovnim časom, v povprečju 41,7 ure na teden, moški pa 43,1 ure. To je več kot znaša povprečje EU-ja, kjer ženske, zaposlene za polni delovni čas, opravijo 40,1 ure, moški pa 42,9 ure na teden. Ker ženske v Sloveniji porabijo za gospodinjska opravila v povprečju 4,24 ure na dan, moški pa 2,24, opravijo ženske več ur dela na dan kot moški.
Povprečni delež žensk v parlamentih EU-ja znaša okoli 24 %. Slovenija ima 13,3 % poslank, kar jo uvršča v predzadnjo skupino držav, kjer je delež poslank nižji od 15 %. Povprečni delež žensk v vladah držav članic EU znaša okoli 26 %. Slovenija s petimi ministricami oziroma 28-% deležem žensk v vladi za dve odstotni točki presega evropsko povprečje.
V EU-ju zasedajo ženske nekaj manj kot tretjino (28%) vodilnih (menedžerskih) mest v gospodarstvu. Slovenija je s 26 % blizu temu deležu. Na vodilnih položajih v upravnih odborih velikih podjetij je v EU-ju v povprečju samo še 11 % žensk, Slovenija pa se z 18-% deležem uvršča na tretje mesto.
Dan z žensko in misli o ženskah

Glede na to, da svet na 8. marec praznuje ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk, je bilo prvo vprašanje, ki ga je MMC zastavil sociologinji s Filozofske fakultete Metki Mencin Čeplak in direktorici Urada za enake možnosti Majdi Pučnik Rudl, ali danes res lahko govorimo o enakosti žensk in moških.

Kaj danes pomeni biti ženska v Sloveniji v primerjavi z moškimi v Sloveniji in ženskami v drugih evropskih državah, članicah EU-ja?
Nekaj statističnih podatkov, ki jih je za MMC priskrbel Urad za enake možnosti, si lahko preberete v okvirčkih, priloženih ob strani prispevka.

Mencin Čeplak: Ženske se izkorišča
Mencin Čeplakova meni, da ne. »Namesto o enakih možnostih bi raje govorila o specifičnih oblikah izkoriščanja in pri tem izpostavila nasilje nad ženskimi telesi v modni, kozmetični lepotni industriji, pornografiji, prostituciji; na delovnem mestu, kjer sta delavec in delavka obravnavana kot strošek, pri čemer so ženske zaradi prevladujoče spolne delitve dela v družini še v težjem položaju. In še posebna oblika diskriminacije, ki jo uzakonjata zakon o oploditvi z biomedicinsko pomočjo in zdravljenju neplodnosti ter zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti – ta dva zakona omejujeta pravice samskih žensk in lezbijk, jim odrekata enakost samo zato, ker nimajo moškega partnerja,« je bila kritična.

Pučnik Rudlova je nekoliko bolj optimistična. Kot je dejala v pogovoru za MMC, so ženske na nekaterih področjih dosegle velik napredek, pri čemer je dodala, da ponekod kljub temu obstajajo velike vrzeli oziroma neenakosti: »V glavnem imamo dobro urejeno zakonodajo, vključno z varstvom pred diskriminacijo, v praksi pa se stvari ne odvijajo vedno tako, kot bi si želeli. Obstaja razkorak med t. i. pravno in dejansko enakostjo. Zavedati se moramo, da pravno enake pravice na nekem področju še ne zagotavljajo dejansko enakega položaja.«

ZN z dolgo lestvico kritik na račun diskriminacije žensk v Sloveniji


Ko smo jo povprašali, na katerih področjih se to kaže, je predstavila dolgo lestvico kritičnih opozoril, ki jih je zoper Slovenijo podal odbor Združenih narodov o odpravi diskriminacije žensk: »Odbor nas je tako opozoril na slabo zastopanost žensk v voljenih organih predstavniške oblasti in skromne dosežke po uveljavitvi t. i. kvotnega sistema v volilni zakonodaji, predvsem v zakonu o volitvah v državni zbor, slab položaj nekaterih ranljivih skupin žensk (romske, kmečke ženske, starejše ženske itd.), visok delež žensk, zlasti mladih, ki so zaposlene po pogodbah za določen čas, obsežnost spolnega nadlegovanja na delovnem mestu in nizko stopnjo poročanja žensk o takem nadlegovanju, vertikalno segregacijo zaradi spola na trgu delovne sile, premajhno raznolikost študijske in poklicne usmerjenosti žensk itd. Ženske so premalo prisotne na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih, pogosto pa se, zlasti na trgu dela, srečujejo z bolj ali manj prikritimi oblikami diskriminacije, ki jih postavljajo v neenak položaj pri iskanju zaposlitve, napredovanju, poklicnem usposabljanju itd.«

Moški znajo samo misliti. Ženske pa imajo svoj način, da razumejo, ne da bi mislile.
Tagore - indijski pesnik, filozof


Pučnik Rudl: Dom in družina še vedno v ženskih rokah
Ob takšnem obsežnem spisku velja navesti, kaj so torej ženske v Sloveniji sploh dosegle v zadnjih desetletjih. Direktorica Urada za enake možnosti pravi, da so vstopile v javno življenje - tudi na področjih, ki so veljala za tipično moška; da ima naša država visoko stopnjo zaposlenosti žensk; eno najmanjših razlik v povprečni plači moških in žensk; visoko stopnjo zaposlenosti s polnim delovnim časom in izredno visok delež izobraženih žensk.

Portret statistično povprečnih žensk v Sloveniji po zadnjih podatkih:
so za 3,4 leta starejše od moških, 94 odstotkov jih ima končano srednjo šolo, 75 odstotkov jih nadaljuje študij po srednji šoli, ob rojstvu prvega otroka so stare 28 let, na uro so plačane za 5 odstotkov manj kot moški, živijo pa 9,1 leta dlje kot moški.
Vir: Statistični urad RS


»Ker pa ženske kljub tem novim vlogam še vedno večinoma prevzemajo skrb za družino in dom, to, skupaj z zakoreninjenimi stereotipnimi predstavami, marsikdaj predstavlja oviro, da bi se uveljavile na najvišjih mestih, recimo v politiki, gospodarstvu, znanosti,« takoj dodaja Pučnik Rudlova. Raziskave po njenih besedah kažejo, da so se novim okoliščinam in spremembam velikokrat težko prilagodili predvsem moški in da nekateri med njimi včasih težko sprejemajo nove vloge žensk, zlasti če se od njih pričakuje bolj aktivna vloga pri skrbi za otroke ali delitvi gospodinjskega dela. »To se odraža tudi v študijah o porabi časa, iz katerih je na primer razvidno, da ženske na primer porabijo enkrat več časa za gospodinjska dela kot moški,« navaja sogovornica.

Sogovornici: Feminizem je še aktualen
Pobudnica za vzpostavitev praznika vseh žensk je bila nemška feministka Klara Zetkin, ki se je dolgo borila za enakopravnost žensk. Da je bil feminizem v zgodovini pomemben, ko je šlo za pravice žensk, ni dvoma. In kako je z aktualnostjo feminizma dandanes? Mencin Čeplakova pravi, da je še aktualen in da bo tako vse dotlej, »dokler bodo podreditvena razmerja vezana na spol, dokler bo v razmerjih dominacije in podrejanja spol pomemben dejavnik«.

Na tem mestu se s sociologinjo strinja tudi Pučnik Rudlova. Prepričana je, da ima feminizem kot angažiran pristop pomembno vlogo še danes: »Pomaga nam na primer razumeti, zakaj še vedno obstajajo neenakosti na nekem področju, kje so razlogi, kakšna so ozadja za nek problem in na kakšne načine se je možno z njim spopasti.« Pri tem opozarja, da se je feminizma skozi čas oprijela negativna konotacija, ker se ga velikokrat razume zelo stereotipno – »v smislu zagovarjanja nekih radikalnih stališč, usmerjenih proti moškim, ki ne temelji na dialogu, ampak izključevanju.«

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si

VERJETNOST, DA BO SLOVENKA V STAROSTI NAD 65 LET PODVRŽENA TVEGANJU REVŠČINE, JE MED NAJVEČJIMI V EVROPI
Na ravni EU-ja so ženske v starostni skupini nad 65 let veliko bolj podvržene tveganju revščine kot moški. Slovenija sodi v skupino šestih držav, v katerih je razlika v stopnji tveganja revščine med ženskami in moškimi v tej starostni skupini največja in znaša nekaj več kot 10 odstotnih točk.


V EU-ju dosegajo mlade ženske (20-24 let) višjo stopnjo izobrazbe kot moški. Slovenija je na prvem mestu po deležu žensk, starih od 20-24 let, ki so končale vsaj srednjo šolo. Ta delež se namreč približuje 95 %, medtem ko je povprečje na ravni EU-ja okoli 81 %.
V Sloveniji dekleta prevladujejo praktično na vseh področjih izobraževanja. Njihov delež je najvišji na pedagoških študijskih smereh (85 %), zdravstvu in sociali (83 %), umetnosti in humanistiki (74 %) ter družbenih vedah, poslovnih vedah in pravu (67 %), v manjšini pa so še vedno na področju znanosti, matematike in računalništva (39 %) ter zlasti tehnike, proizvodnje in gradbeništva (25 %).
Med brezposelnimi osebami s končano visoko izobrazbo, starih od 18 do 30 let, je delež žensk 77%. V Sloveniji je stopnja zaposlenosti žensk za več kot 4 % višja od povprečja EU in znaša 62,6 %. Kljub temu pa za razliko od EU-ja v Sloveniji zaposlenost žensk narašča počasneje od zaposlenosti moških.
Slovenija ima za razliko od EU-ja visok delež žensk, zaposlenih za polni delovni čas. S krajšim delovnim časom je v Sloveniji zaposlenih le 11,3 % žensk, medtem ko povprečje v EU-ju znaša 31,2 %
Slovenija je edina država EU-ju, ki ima višjo stopnjo zaposlenosti žensk, starih od 25-49 let z otroki, starimi manj kot 12 let, v primerjavi z ženskami v isti starostni skupini, ki nimajo otrok.
Razlika v povprečni plači moških in žensk se v Sloveniji v zadnjih letih počasi zmanjšuje. Leta 2006 je znašala pet odstotnih točk. V primerjavi z drugimi državami EU-ja sodimo med države z najnižjimi razlikami.
Za gospodinjska opravila ženske porabijo skoraj enkrat več časa kot moški, prav tako večinoma prevzemajo skrb za otroke.
V Sloveniji opravijo ženske, zaposlene s polnim delovnim časom, v povprečju 41,7 ure na teden, moški pa 43,1 ure. To je več kot znaša povprečje EU-ja, kjer ženske, zaposlene za polni delovni čas, opravijo 40,1 ure, moški pa 42,9 ure na teden. Ker ženske v Sloveniji porabijo za gospodinjska opravila v povprečju 4,24 ure na dan, moški pa 2,24, opravijo ženske več ur dela na dan kot moški.
Povprečni delež žensk v parlamentih EU-ja znaša okoli 24 %. Slovenija ima 13,3 % poslank, kar jo uvršča v predzadnjo skupino držav, kjer je delež poslank nižji od 15 %. Povprečni delež žensk v vladah držav članic EU znaša okoli 26 %. Slovenija s petimi ministricami oziroma 28-% deležem žensk v vladi za dve odstotni točki presega evropsko povprečje.
V EU-ju zasedajo ženske nekaj manj kot tretjino (28%) vodilnih (menedžerskih) mest v gospodarstvu. Slovenija je s 26 % blizu temu deležu. Na vodilnih položajih v upravnih odborih velikih podjetij je v EU-ju v povprečju samo še 11 % žensk, Slovenija pa se z 18-% deležem uvršča na tretje mesto.
Dan z žensko in misli o ženskah