S spremembo omenjenega zakona se je pojav žleda izenačil s potresom, snežnim in zemeljskim plazom, udorom ali poplavo, če ta povzroči škodo na stvareh, v kmetijskem gospodarstvu ali v gozdovih. S tem je za odpravo posledic omogočena uporaba denarja iz državnega proračuna.

Z novelo je mogoče zagotavljati tudi ukrepe za škodo, ki jo povzroči žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva ali v gozdovih. To velja tudi, če žled povzroči škodo na drugih stvareh, za obnovo katerih je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.
15 milijonov na voljo takoj
Po mnenju premierke Alenke Bratušek, kljub nasprotnim očitkom opozicije, se je vlada na ledeno ujmo odzvala zelo hitro, obnova objektov gospodarske infrastrukture in gozdov pa bo trajala več let, je napovedala Bratuškova. Iz proračuna bo 15 milijonov evrov zagotovljenih takoj, Slovenija bo zaprosila tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, med morebitnimi viri pa je naštela še zavarovalnine in ugodnejša posojila Evropske investicijske banke.

Premierka je med razpravo navzoče pozvala, naj pustijo politikantstvo ob strani in se osredotočijo na zavezo, kako čim hitreje pomagati. "Naravna nesreča, ki nas je doletela, je hkrati priložnost, da presežemo politikantsko raven komunikacije v DZ-ju, kjer se moji ministri po tekočem traku zagovarjajo zaradi serijskih in neutemeljenih interpelacij," je opozorila. Spomnila je tudi na to, da je naravna nesreča zahtevala dve življenji.

Bratušek je dejala, da je bilo v času žleda na terenu več kot 48.000 ljudi, od tega največ gasilcev, delavcev elektropodjetij, vojakov in prostovoljcev. "Vsem še enkrat velika zahvala za ves trud in neprecenljivo delo," se je zahvalila.

Vlada želi z ukrepi zagotoviti proračunska sredstva in odpraviti ovire v postopkih, ki bi lahko oteževale izvedbo nujnih ukrepov. Predlog intervencijskega zakona tako poenostavlja postopke na področju prostorskih in gradbenih ukrepov ter prinaša posebno ureditev za določanje katastrskega dohodka. Poleg tega pomeni podlago za povračilo neposredne škode in dodelitev državnih sredstev pri posameznem oškodovancu.

Predlog tudi določa, da odjemalci za čas, ko so bili brez elektrike, ne bodo plačali priključne moči, prav tako ne omrežnine. Pravni subjekti, ki so za svojo dejavnost uporabljali agregate, pa imajo možnost 50-odstotnega povračila trošarin.

Odbor DZ-ja za infrastrukturo in prostor je v torek sprejel vrsto dopolnil besedila zakona, dodali so še ukrepe za odpravo posledic poplav, proračunska sredstva pa povišali s 13 milijonov evrov na 15 milijonov evrov. Predlog novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč medtem na sistemski ravni kot naravno nesrečo opredeljuje tudi žled.

Obeta se tudi sprememba zakona o gozdovih
Ker so koalicijski poslanci in poslanci SLS-a to zahtevali, je DZ obravnaval tudi novelo zakona o gozdovih, ki poenostavlja postopke za spravilo lesa iz gozda. Zaradi lažje sanacije posledic ledene ujme bodo prevoznice po novem do aprila 2015 potrebne le za gozdove v državni lasti, za posek pa bo še vedno potrebna odločba v upravnem postopku, ki jo lastniku izda Zavod za gozdove Slovenije.

Zaradi zagotavljanja sistema potrebne skrbnosti, ki jo zahteva evropska uredba, bodo morali lastniki zemljišč v tem obdobju sicer voditi podatke o uporabi gozdnih lesnih sortimentov in prometu z njimi ter jih hraniti še pet let.

Škode za do pol milijarde evrov
Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, kjer je že ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna škoda po žledolomu je ocenjena na od 300 do 500 milijonov evrov. Iz proračuna bo 15 milijonov evrov zagotovljenih takoj, Slovenija bo zaprosila tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, med mogočimi viri pa je premierka naštela še zavarovalnine in ugodnejša posojila Evropske investicijske banke.