Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je pri velikonočni maši v ljubljanski stolnici ocenil, da letošnjo veliko noč obhajajo še z večjim veseljem kot običajno, saj praznovanja ne omejujejo številni ukrepi, ki so jo zaradi epidemije koronavirusa spremljali zadnji dve leti.

V razlagi pomena velike noči in Jezusovega vstajenja je ocenil, da "resničnost vstajenja presega čas in prostor", Jezusovo "vstalo, poveličano telo pa tudi ni več podrejeno zakonom, ki veljajo v našem svetu". "Zato ni presenetljivo, da ob tem dogodku ni bilo prič. Ljudje smo lahko priče samo za stvari, ki se zgodijo v pogojih našega bivanja. Tukaj lahko pripovedujemo, kaj se je zgodilo in kako se je zgodilo. Zadostujeta nam razum in iskrenost," je dejal.

Opozoril je, da je sporočilo o vstajenju pred več kot 2000 leti začelo svojo pot v svet z ljubeznijo, ki so jo Jezusu izkazovali njegovi učenci, hkrati pa z ljubeznijo, ki jo je tudi njim izkazal Jezus s tem, ko se jim je neposredno po smrti razodel. "V jutru velikonočnega dneva vam želim, da tudi vam Bog podari takšno ljubezen, da ga boste iskali. Vsi mi smo, tako kakor so bili takrat žene in učenci, iskalci našega Boga. In Bog tistim, ki ga iščejo, pride naproti in se jim razodene. Če ga bomo dovolj ljubili, ga bomo tudi mi prepoznali," je dodal.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je pri velikonočni maši v mariborski stolnici ocenil, da velika noč, vstali Kristus, sporoča, da je vedno mogoč nov začetek, "tudi takrat, ko se človeku zdi, da je že vse odločeno, vse končano, da ni nobenega upanja več".

Velikonočno sporočilo po njegovih besedah vabi, da se znova podamo na pot ne glede na okoliščine: "Vsebina praznika velike noči je v tem, da vemo, da na poteh življenja nismo več sami. Z nami je vstali Gospod. Jezus ni premagal smrti zato, da bi se maščeval tistim, ki so ga pribili na križ, ampak je za nas premagal smrt, da nam je pokazal, da smo neskončno ljubljeni in nismo več zapisani smrti."

Ob tem je opozoril na značilnost človeške narave, ko "večkrat v razočaranju in bolečinah, namesto da bi iskali nov začetek, najprej iščemo grobove, nad katerimi bi jokali in jokali". A praznina "nas ne sme pustiti ravnodušnih". "Vedno se moramo tudi mi podajati na novo pot, na pot iz te ali one ujetosti," je dejal.

Kaj za kristjane pomeni velikonočno jutro

Po cerkvah so dopoldne potekale vstajenjske procesije z velikonočnimi mašami, pri katerih so duhovniki naznanjali, da je Jezus vstal od mrtvih, kar so zaznamovale slovesne velikonočne aleluje. Z vstajenjem od mrtvih je namreč Jezus po verovanju kristjanov premagal smrt, vsem ljudem pa s tem odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja. Tudi zato je vzdušje na veliko noč med kristjani praznično in slovesno.

Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja, so slovenski škofje zapisali v velikonočnem voščilu. Jezus je po njihovih besedah vstal, da bi sam živel v nas in da bi bili božjega življenja deležni tudi mi. Slednje se bo v polnosti udejanjilo v večnosti, so dodali.

Janša: Iz velikonočnega upanja črpamo moč

Predsednik vlade Janez Janša je v velikonočnem voščilu zapisal, da iz "velikonočnega upanja črpamo moč". "V njem najdemo oporo v težkih preizkušnjah. Lansko leto nas je naučilo, da so težki časi lahko tudi priložnost za nov začetek. Da najbolj strme poti premagamo le, če verjamemo, da zmoremo. Znova se je potrdilo, da smo kot narod močni in zmagoviti, če smo enotni in povezani."

Ob tem je pozval k udeležbi na državnozborskih volitvah prihodnjo nedeljo. O volitvah je dejal, da še zdaleč ne bodo tako usodne, kot je bila osamosvojitev, da pa za slovensko prihodnost ne bodo nič manj pomembne. Tudi tokrat gre za Slovenijo, kot je leta 1990 po izglasovanem plebiscitu dejal Jože Pučnik, je dodal.

"Želim si, da bi kristjani svojo odgovornost do domovine izrazili tudi tako, da bi odšli na volitve in na njih izbrali prave voditelje. Voditelje, ki bodo znali živeti in delati za druge, ki jim je blagor drugih pri srcu in jim je dobro skupnosti vsakdanja skrb," je dejal Janša.

Dodal je, da tako kot velika noč vedno znova vrača upanje, je tudi pomladni čas obet novega začetka in znanilec boljšega jutri. Pozval je, naj vse v odločitvah prihodnjih dni in mesecev "vodi ljubezen do domovine in tistih, ki jih nosimo v srcu".