"Ni primerjave s prejšnjimi organizacijami. Sreča je, da bodo pri nas poleg tistih notranjih sodelavcev, ki se spoznajo na izvedbo SP-ja, še tisti, ki imajo izkušnje z velikimi tekmovanji, spomnimo se na EP v košarki in odbojki, kjer bo letos še SP. Velik zalogaj bo, a se ga ne bojim," je o sami zahtevnosti enega največjih vsakoletnih športnih dogodkov na svetu v nedeljo v pogovoru z novinarji dejal predsednik slovenske hokejske zveze Matjaž Rakovec.
Zagotovljeni mestna in državna podpora
HZS je pred mesecem ob uradnem odvzemu SP-ja 2023 Sankt Peterburgu prodal idejo Madžarom in njihovi zvezi. Kot je dejal György Such, ki je že dolgo del madžarskega vladajočega establišmenta, so potekali številni sestanki, ki so prinesli podporo županov obeh mest gostiteljic (Budimpešte in Ljubljane) kot tudi obeh vlad oz. v Sloveniji tudi načelno podporo prihajajoče nove vlade.
Rakovec je potrdil, da sta zvezi kar na svojo roko privabili in prepričali glavne deležnike, da si ogledajo njihovo kandidaturo na kraju samem. Pri organizaciji vsakoletnih svetovnih prvenstev elitne divizije, ki redno prinašajo dobiček, je ključen Infront, švicarsko podjetje, ki ga nadzoruje in upravlja in prireja turnirje elite, hkrati pa prodaja medijske pravice.
Infront ne želi takoj novega SP-ja na Finskem ali v Latviji
V zameno IIHF dobi dovolj sredstev, da se financira celotna piramida SP-jev in celoletno življenje ter dogajanje v Mednarodni hokejski zvezi. Predstavniki Infronta in IIHF-ja, v Ljubljani je bil ves čas prvenstva prisoten prvi podpredsednik IIHF-ja Peter Briza, so opravili ogled morebitnega prizorišča v Sloveniji ter možnost nastanitev. Ravno Infrontu trženjsko ne diši, da bi SP gostili Finska in Latvija, saj Finci prirejajo letošnje prvenstvo, Latvijci pa so lanskega.
Prvotni datum turnirja v Sankt Peterburgu bo najbrž ohranjen: SP 2023 naj bi bil med 5. in 23. majem. Arena Stožice bi gostila eno predtekmovalno skupinov, v kateri bo seveda Slovenija, in dve četrtfinalni tekmi. Druga skupina in vsi boji za medalje bi potekali v Budimpešti in njeni popolnoma novi večnamenski dvorani MVM Dome, ki naj bi za hokej sprejela 19.281 gledalcev. Kot vadbeno dvorano bi ponudili obstoječo hokejsko dvorano v Tivoliju, nekaj več dela bi bilo z dvorano Stožice, ki ni hokejska.
Stožice niso bile grajene za hokej
Pred desetletjem je takrat komaj dve leti stara Arena Stožice že gostila svetovno prvenstvo v hokeju, a drugega kakovostnega razreda. Tekmovalno in navijaško je bilo prvenstvo uspeh, pri katerem pa je bila vidna opomba.
Novi večnamenski dvorani namreč kljub pritožbam, pozivom in nasvetom že v izhodišču ni bila namenjeno, da bi sploh omogočila vgradnjo hokejskega igrišča. Kljub tradiciji in ne nazadnje svetovnemu prvenstvu skupine A leta 1966 v takrat sveže dokončani Hali Tivoli. Se je pa zato predvidela vgradnja začasnega bazena, če bi se v Ljubljani izvedlo kakšno plavalno prvenstvo, nenavadno velikokrat so bila omenjena konjska tekmovanja v dvorani ...
A izkušnja 2012 je bila poučna ...
Hokejska zveza Slovenije zatrjuje, da je bila takratna izkušnja več kot dobrodošla, da si zaradi tega drznejo v tako velik projekt, kot je SP elitne divizije.
"Izračunali smo, da bi lahko dvorano Stožice pripravili za najmanj 9000 ljudi. Na SP-jih je bila doslej vedno ena dvorana za vsaj 12.000, druga za nekje med 7000 in 9000 gledalcev. Stožice v vsakem primeru spadajo v to kategorijo," pravi Rakovec, ki je poudaril zlasti rešitve ob ledu.
Z izvlečnimi tribunami, katerih naklon bi lahko spreminjali, bi povečali število sedežev v neposredni bližini ograde, ravno tovrstni sedeži pa so nato tudi najdražji. Kako se bosta reševala razgled in pogled z višjih tribun, ni bilo podrobneje pojasnjeno. Vsaj menjava obstoječih kovinskih ograj s steklenimi je najbrž prvi pogoj, da se izboljša vidljivost.
Rekordni obisk, a tudi z omejenim pogledom na led
Pred desetletjem so Stožice v improvizirani hokejski konfiguraciji sprejele 9800 gledalcev, a za tekmo z Avstrijo so nato uradno razglasili, da si je tekmo ogledalo kar 10.500 ljudi, kar je še rekord za hokejske tekme v Sloveniji.
Toda številni gledalci so imeli močno omejen razgled, s katerega niso videli celotne ledene ploskve. Z višjih ravni tribun za goli se je videla samo nasprotna napadalna tretjina ledu (primer razgleda s tekme proti Avstriji iz rdečega ringa!).
Zakaj takšen poudarek na dražjih sedežih ni skrivnost. "Na naši strani organizacije je vsa logistika, prizorišča, torej vsi tovrstni stroški, edini prihodek pa so vstopnine, saj so navijaške cone v lasti Infronta," je potrdil Rakovec poslovni model hokejskih SP-jev elite. "Tukaj bomo skupaj z IIHF-jem postavili ceno, ki bo takšna, kot je bila doslej. Finska in Švedska sta sicer takrat izstopali, a vemo, kakšne so običajne cene," je dejal Rakovec.
Za medalje in dobiček v Budimpešti
Kot je dejal Rakovec, točnejših ocen finančne plati izvedbe še niso delali, zadnji primerljivi SP z gledalci na Slovaškem je stal približno 20 milijonov evrov. Oba pobudnika kandidature bi si tako stroške kot dobiček delila na pol, nosilec projekta je sicer Slovenija. "Zato je pomembno, da imamo veliko dvorano za zaključne boje. Na polfinalnih in finalnih tekmah se ustvari največ prihodka, in s tem tudi dobiček," je predsednik HZS-ja bil neposreden, zakaj morajo biti vsi boje za medalje v Budimpešti.
V Hali Tivoli 100 tisoč evrov z vstopnicami
Ob velikih in ambicioznih načrtih se je predsednik HZS-ja, kar je že zadnjih 12 let, ozrl tudi na pravkar končani SP v Ljubljani, kjer so bili na zvezi nekoliko razočarani zaradi slabega obiska v uvodnih dneh.
"Z letošnjim SP-jem v Ljubljani smo zaslužili približno 100.000 evrov z vstopnicami, kar je nekako po pričakovanjih, ker smo ostali brez Avstrije in Francije. Na tem mestu je bila dobra odločitev, da ne gremo v Stožice, in je mestna občina Ljubljana prenovila dvorano Tivoli. To se je pokazalo kot dobra poteza, če bi bili v Stožicah, bi bili stroški precej večji, po drugi strani pa je zdaj tudi Olimpija dobila lepo dvorano," je o prizorišču letošnjega SP-ja dejal Rakovec.
Madžari kupili 600 paketov, Slovenci pa 30
Malo razočaranja je bilo le zaradi navijačev, a je Rakovec na tem področju poudaril širšo težavo slovenskega športa: da navijači iščejo predvsem možnost, kako bi na prireditve prišli brezplačno.
"Slovenci smo pač takšni. Madžari so prvi teden pokupili 600 paketov, Slovenci pa približno 30. To je rakava rana slovenskega športa, pogovarjal sem se tudi z ostalimi predsedniki zvez ekipnih športov. Če dobimo SP, bo naš edini prihodek vstopnina, vsi slovenski navijači pa čakajo na zadnji trenutek ali pa da bi tako ali drugače prišli zastonj na tekmovanje. To bo treba spremeniti, ta odnos, mogoče z neko zavezo športov, kjer imamo možnost pobirati vstopnino, ker je danes zelo težko dobiti denar pokroviteljev," je o tej temi dejal Rakovec.
O tem, ali bo Slovenija z Madžarsko uspešna v lovu na SP 2023 bo IIHF odločala konec meseca med SP-jem elitne divizije na Finskem v Tampereju. Običajno o gostitelju odloča kongres zveze, zdaj, ko so zaradi odvzema Rusiji nekakšne izredne razmere, pa bi lahko to naredil tudi svet IIHF, v katerem ima, kot meni Rakovec, Slovenija že občutno podporo, četudi ni želel povedati števila ljudi v 15-članski hokejski vladi, ki naj bi podpirali kandidaturo iz srednje Evrope, kjer je doslej SP elite gostila le Avstrija. Ravno na zadnjem leta 2005 so se risi tudi nazadnje obdržali med hokejsko elito.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje