Množica ljudi kolesarje spremlja tako v mestih kot na gorskih prelazih. Foto: EPA
Množica ljudi kolesarje spremlja tako v mestih kot na gorskih prelazih. Foto: EPA

Nič drugače ni niti letos, ko milijoni ljudi spremljajo kolesarje na 98. izvedbi francoske pentlje, ki se bo 24. julija tradicionalno končala v prestolnici na Elizejskih poljanah. Poskrbljeno je tudi za slovenske ljubitelje tega športa, ki si bodo na TV Slovenija 2 lahko ogledali skupaj kar 16 etap, od tega vse v odločilnem drugem in tretjem tednu.

Spremljajte prenose na TV Slovenija
V spodnji fotozgodbi ste vabljeni k ogledu nekaterih rekordov z Dirke po Franciji. Veliko več podrobnosti in zanimivosti pa boste izvedeli v neposrednih prenosih na TV Slovenija, ko bosta dogajanje na Touru komentirala Tomaž Kovšca in Martin Hvastija.
















Nesporni kralj francoske pentlje je Lance Armstrong. Slavni Američan ima največ skupnih zmag (7), poleg tega pa jih je nanizal še zaporedoma med letoma 1999 in 2005. Kavboj je na francoskih cestah dosegel 22 (posamičnih) etapnih zmag. Hkrati je tudi tisti tekmovalec, ki je bil največkrat testiran v zgodovini športa. Govorice in glasne obtožbe niso nikoli utihnile, a nikoli ni bil ujet pri 'nečednih poslih'. Njegova sedmica je res težko dosegljiva in ponovljiva. Foto: EPA
Sledi četverica kolesarjev, ki so se v rumeni majici petkrat pripeljali v Pariz. To so Jacques Anquetil (1957, 1961-1964), Eddy Merckx (1969-1972, 1974), Bernard Hinault (1978, 1979, 1981, 1982, 1985) in Miguel Indurain (1991-1995). Sloviti Eddy Merckx je tisti kolesar, ki je na Tourih dobil največ etapnih zmag - natanko 34. Kanibal se ponaša še z enim rekordom - skupno je kar na 96 etapah nosil rumeno majico, v tej kategoriji je drugi Armstrong (83). Organizatorji so Belgijca lani presenetili in mu ob rojstnem dnevu na eni izmed etap podarili prav posebno majico. Foto: EPA
Pikčasto majico podelijo najboljšemu gorskemu kolesarju. To prestižno majico je sedemkrat osvojil Richard Virenque (1994-1997, 1999, 2003, 2004). Le po eno zmago manj imata Federico Bahamontes in Lucien Van Impe. Foto: EPA
Zelena barva je rezervirana za najboljšega kolesarja po točkah. Največ so vredne zmage na ravninskih etapah, zato ni čudno, da v tej kategoriji praviloma seštevek na koncu tritedenskega pekla dobijo šprinterji. Pri tem je bil najuspešnejši Nemec Erik Zabel, ki mu je to uspelo šestkrat zapored (1996-2001). Foto: EPA
Po barvah je 'najmanj' vredna bela barva, ki jo od leta 1975 podeljujejo najboljšim kolesarjem v skupnem seštevku do 25 let. V tem seštevku je bil trikrat najuspešnejši Andy Schleck (2008-2010), ki letos prvič ne tekmuje v tej kategoriji. Tri zaporedne zmage je nanizal tudi Jan Ullrich (1996-1998), a Nemec v resnici majic ni prejel, saj v letih 1990-1999 majic v tej kategoriji niso podeljevali. Foto: EPA
Najboljšo slovensko uvrstitev ima Tadej Valjavec, ki je leta 2008 osvojil deveto mesto. Slovensko kolesarstvo čaka še na etapno zmago. Foto: EPA
Eden največjih junakov te dirke je Fausto Coppi. Italijan je dirko leta 1952 dobil s prednostjo 28 minut in 17 sekund, kar je še danes največja razlika v zgodovini dirke. Takrat je Italijan na francoski pentlji nastopil tretjič in zadnjič. Slavil je tudi v prvem nastopu (1949), leta 1951 pa je bil deseti.
Najmanjša razlika na vrhu je znašala vsega osem sekund. Toliko je leta 1989 na koncu ločilo zmagovalca Grega LeMonda in domačega kolesarja Laurenta Fignona (na sliki). Američan je imel pred zadnjo etapo skoraj minuto zaostanka, ki pa jo je na 25 kilometrov dolgem kronometru v Parizu izničil. Foto: EPA
Najdaljša etapa v zgodovini Tourov je merila kar 482 kilometrov, kolikor so jih kolesarji prevozili 7. julija 1919 med Les Sables d'Olonnom in Bayonnejem. Takrat so bile vse etape ekstremno dolge (najkrajša denimo 315 kilometrov!), kolesarji pa so imeli med vsakima etapama dan počitka. Prvi povojni Tour je bil tako naporen, da ga je končalo le deset tekmovalcev (kar je še danes rekord). Foto: EPA
Dirka se tradicionalno konča v Parizu, od leta 1975 zadnji metri potekajo na slovitih Elizejskih poljanah. Le enemu kolesarju je pred Slavolokom zmage uspelo zmagati dve leti zapored - to je Mark Cavendish (2009 in 2010). Foto: EPA
Če je 'mati vseh prestižnih šprintov' z Elizejskimi poljanami povsem lahko določiti, pa je težje določiti 'najprestižnejši' klanec. Strokovnjaki najpogosteje omenjejajo Mont Ventoux, Col du Tourmalet in Alpe d'Huez. Letos se bo zadnja gorska etapa končala ravno na 1.850 metrov visokem Alpe d'Huezu. Ta je Dirko po Franciji gostil že 26-krat (od tega leta 1979 dvakrat). Leta 2004 je bil tu edinkrat gorski kronometer, ko se je ob vzponu zbralo več kot pol milijona gledalcev. O absolutnem rekordu 'hitrosti vzpona' je težko govoriti, saj so kolesarji pred začetkom vzpona opravili različno dolgo pot, razlike so bile tudi v samih vremenskih pogojih, različna pa je celo dolžina merjenega klanca (od 13,8 do 14,5 kilometra). Približno poenotena ocena sicer pravi, da rekord znaša 37 minut in 35 sekund, kolikor jih je leta 1997 potreboval Marco Pantani. Foto: EPA
Šport brez gledalcev izgubi velik del smisla, enako velja tudi za kolesarstvo. Številni navijači se leta in leta zbirajo ob cestah. Zadnja leta je eden najzvestejših kolesarskih navdušencev Didi Senft, ki preoblečen v rdečega hudiča poskakuje ob progi in spodbuja kolesarje. Nemca je mogoče opaziti tudi na številnih drugih cestah, kostum vraga pa je izbral zaradi nekega nemškega voditelja prireditev, ki je na domačih kolesarskih dirkah zadnji krog poimenoval 'krog rdečega vraga'. Foto: EPA