21-letni Mohorič je kljub padcu na februarski Dirki po Katarju dobil mesto v Lamprejevi ekipi na Dirki po Italiji. Priložnost je dobro izkoristil, se preizkusil tudi v begu, predvsem pa odlično opravljal vlogo pomočnika. Z enim od četverice Slovencev na letošnji Dirki po Italiji smo se pogovarjali o tem, kako je zadovoljen s svojim dirkanjem, kako ocenjuje veličastno zmago Vincenza Nibalija in kje bo dirkal v prihodnjih tednih.

Prva Dirka po Italije je za vami. V uvodnem delu ste bili na eni izmed etap med deseterico, a šteje predvsem to, da ste bili odličen pomočnik in da ste se tudi preizkusili v begu. Kako ocenjujete svoje dirkanje?
S pokazanim na svojem prvem Giru sem zelo zadovoljen. Kljub nesreči na Dirki po Katarju se mi je v precej kratkem času uspelo vrniti na dirke in na Giru je bila moja pripravljenost že na precej visoki ravni. V večini etap sem bil pomočnik svojim kapetanom v ekipi. Dobil sem tudi svojo priložnost v najdaljši etapi letošnje dirke, kjer sem bil v pobegu dneva. Na žalost je bilo to v zadnjem tednu, ko sem bil že precej utrujen in priložnosti nisem najbolje izkoristil.

Za gledalce je bila dirka izjemno zanimiva, izbor etap odličen. Kakšna pa je bila za kolesarje? Zelo stresna?
Letos smo imeli veliko srečo z vremenom. Tudi etape so bile zasnovane na pravi način. Zdi se, da je bila dirka lepo uravnotežena, precej je bilo sprinterskih zaključkov, zadosti gorskih etap. Boj za skupno razvrstitev je bil res nepredvidljiv in poln preobratov. Z ekipo Lampre Merida smo že v četrti etapi okusili zmago, tako da smo se največjega pritiska hitro znebili. Od takrat naprej je šlo vse laže, vzdušje v ekipi je bilo sproščeno in rezultati so prišli spotoma.

Je Lampre naredil tisto, kar si je želel? Dve etapni zmagi Diega Ulissija sta najbrž razlog za zadovoljstvo, ali pa ste želeli še kakšno šprintersko zmago Modola?
Pika na i bi bila zmaga Modola v zadnji etapi, ki se nam je izmuznila v zadnjih 50 metrih dirke. Sacha je moral zaradi Nizzolovega nekorektnega manevra zavirati tako močno, da ni bil niti drugi na ciljni črti. Tako tudi po diskvalifikaciji ni dobil etapne zmage. Kakor koli, za nami je zelo uspešen Giro, vodstvo dirke je zelo zadovoljno z našimi predstavami. Res smo bili skoraj vsak dan vidni in poskušali kar najbolje izkoristiti dane priložnosti.
So tudi vas vodilni pri Lampreju pohvalili?
Dali so mi vedeti, da so zadovoljni z mojim delom in pomočjo ekipi. To mi veliko pomeni, pomembno je tudi za mojo samozavest in prihodnost.
Tudi taktično je Lampre dirkal pametno ...
Dirkali smo na način, ki nam je na določen dan najbolj odgovarjal. Ko smo pričakovali sprinterski zaključek, smo prevzeli odgovornost za nadzorovanje etape in pobega dneva. Velikokrat smo poskušali tekmece tudi presenetiti, kot na primer v etapi po našem zamejstvu s ciljem v Čedadu. Ni se vedno izšlo, a očitati si ne moremo ničesar.
V šprinterskih zaključkih etap ste bili predzadnji mož za Sacha Modola. Je bilo to zelo naporno delo? So šprinti na Giru kaj posebnega?
Šprinterske etape so se letos velikokrat končale z zaključnimi krogi po mestu. Ti so bili nemalokrat precej tehnično zahtevni, z ovinki, kockami in ozkimi odseki cest. To mi odgovarja, pa tudi v skupini se dobro znajdem. Sacha je bil vesel, da sem mu lahko v zaključkih pomagal.
Ob najinem zadnjem pogovoru ste rekli, da se zabavate, kadar je treba v skupini izbočiti komolce. Je bilo te zabave na Giru veliko?
Na vseh pomembnih dirkah si je v zaključku treba izboriti svoj prostor. Res je tudi, da velikokrat ne odločijo komolci, ampak tudi moč, ki ostane v nogah po napornih etapah. Na Giru sem se v stresnih razmerah večinoma dobro znašel.
Lep del 13. etape, ko je šel Giro tik ob slovensko-italijanski meji, ste narekovali ritem na čelu skupine in opravili odlično delo za svojo ekipo. Ste bili še posebej motivirani tudi zaradi številnih slovenskih navijačev, ki so bili ob cesti?
Zagotovo so mi slovenski navijači dali dodatne energije in motivacije. Lepo je bilo videti slovenske zastave ob trasi, predvsem na vzponih je bilo domačih navijačev res ogromno. Nekoliko nam je bilo žal, da se nam v tisti etapi na koncu ni izšlo in je Diego Ulissi na zadnjem vzponu popustil.
So vam domači obrazi ob progi vlili dodatnih moči?
Zagotovo so navijači vedno dodatna motivacija, še posebej, ko ob progi vidim znane obraze svojih prijateljev. Pomagajo, da lahko od sebe dam največ, kar lahko.

Ste bili z bivanjem v hotelih zadovoljni? Na lanskem Touru je bilo precej pripomb ...
Hoteli so na Dirki po Italiji na precej visoki ravni. Nikoli ni bilo večjih problemov s čistočo ali hrano, Tour pa je že na splošno znan po tem, da hoteli niso med najboljšimi.
Na letošnjem italijanskem krogu so dirkali še trije Slovenci. Koliko ste se družili, koliko debatirali med etapami?
Na letošnji dirki so bile etape v povprečju precej dolge, tako da je bilo časa za klepet precej. Kakšno rečemo pred startom, ko se srečamo v villaggiu, po podpisu startne liste, ob obvezni kavi za lažji začetek dneva. Med etapo se potem večinoma držimo skupaj s svojo ekipo. Na gorskih etapah, ko se oblikuje grupetto, pa je časa za pogovor na pretek, pa še kilometri in višinski metri tako hitreje minevajo.

Primož Roglič je osupnil ljubitelje kolesarstva, saj si nihče ni mislil, da lahko zmaga na kronometru. Kako ste videli njegovo dirkanje?
Še enkrat več je dokazal, da je iz pravega testa. Res mu privoščim etapno zmago. Verjamem, da bo v prihodnosti lahko dobil tudi kakšno gorsko etapo. Letos je imel zaradi ekipnega kolega Stevena Kruijswijka v najtežjih etapah manj svobode.
V boju za rožnato majico se je na koncu zgodil nepričakovan preobrat. Ste si v četrtek mislili, da lahko Nibali še zmaga na Giru?
V skupini je prevladovalo mnenje, da je Kruijswijk premočan za svoje tekmece. Tisti padec je potem vse obrnil na glavo. Nibali je še enkrat več dokazal, zakaj se v življenju nikoli ne gre predati in obupati.
V zadnjih dneh vas je mučil prehlad. Gre za kaj hujšega?
Niti ne, prehlad in kašelj je bil na dirki v zadnjem tednu zelo pogost. Tritedenske dirke pač predstavljajo velik stres za telo. Čeprav smo vajeni vsak dan preživeti ure in ure na kolesu, so trije tedni dirkanja tudi za nas zelo naporni. Tudi velike temperaturne razlike od etape do etape ne pomagajo.
Ostali ste tudi brez glasu. Kolesarji si pogosto dajete navodila med etapo, vpitja je kar precej. Je bilo za vas precej nerodno, ker niste mogli govoriti?
Brez glasu sem ostal šele po etapi zadnji etapi. Tudi sicer se v zaključkih zaradi hitrosti in hrupa navijačev ne moremo sporazumeti z vpitjem ali govorjenjem v radio. V zaključkih navodila večinoma prejemam, naj si bo od Sacha ali Roberta. Večinoma nisem jaz tisti, ki odloči, kako se bomo odzvali na dano situacijo.
Če primerjate Giro z Vuelto, na kateri ste lani prvič nastopili, kakšno je vaše mnenje?
Na Vuelti so etape krajše, vzdušje je ob koncu sezone bolj sproščeno, pa tudi vreme je drugačno. Za Giro so značilne nižje temperature in pogoste padavine, vuelta je navadno peklensko vroča. Glede tega mi Giro bolj ustreza.
Od največjih tritedenskih dirk vam ostane vam še Dirka po Franciji. Letos še ne boste dobili priložnosti, kaj pa naslednje leto?
Nimam pojma. Za italijansko ekipo, kjer imam pogodbo tudi v naslednji sezoni, je Giro skoraj pomembnejši od Toura. S tem se ne obremenjujem. Imam 21 let, časa je še vedno na pretek. Verjamem v svoje trdo delo in predanost. Zavedam se, da imam pred seboj še precej let športne kariere in se mi nikamor ne mudi. Delam na dolgi rok.
Kakšen je vaš program dirk za poletje?
Po krajšem premoru po Giru sledi Dirka po Sloveniji, državno prvenstvo v Ihanu, pa potem Dirka po Poljski in, če bom uvrščen v reprezentanco, cestna dirka na olimpijskih igrah v Riu.

Pride Lampre na Dirko po Sloveniji (16.-19. junij) z močno postavo? Kdo bo kapetan?
Ulissi, za prvo in zadnjo etapo pa mislim, da pride tudi Modolo.