"To je bil fantastičen primer tekme, ki je bila izgubljena zaradi napačne priprave v smislu organizacije. Odločili smo se, da bomo šli na sredozemske igre, tam so se trije igralci poškodovali, drugi pa so bili tako utrujeni, da so na EP prišli "skuhani". Djurišič je imel poškodovano peto, Kotnik ramo. Jaz sem moral igrati po 40 minut na tekmo. Na prvenstvu smo nato izgubili ritem. Jaz sem bil v zelo dobri formi, dal sem nekih 20 točk, ekipa pa temu ni mogla slediti. Velikokrat sem o tem govoril z Janezom (Drvaričem, takratnim selektorjem, op. a.). Tudi on se je strinjal, da je bil ključ v naši izčrpanosti," v okviru MMC-jeve rubrike "Slovenske tekme za zgodovino" razlaga Alibegovič.

Vilfan: Branilec, ki je trpal naš koš
Takratni Drvaričev pomočnik v reprezentanci Peter Vifan je v svoji avtobiografiji med drugim izjavil: "Iz Francije (kjer so bile mediteranske igre, op. a.) smo se vrnili s samimi težavami. Povsem smo izgubili ritem in niti sami nismo več vedeli, kako je z našo pripravljenostjo. Smo, nismo, ..., nič. Poleg tega nismo skoraj ničesar vedeli o Belgijcih, nasprotnikih v naši predtekmovalni skupini./ ... / Ob polčasu so vodili za tri točke in jasno nam je postalo, da je vrag vzel šalo. Imeli so branilca, ki je zadeval in trpal naš koš."

Smrtonosen je bil Bayer, Ronny Bayer
Ta branilec je bil takrat 27-letni, 185 cm visoki, Ronny Bayer. Zadel je 26 točk. "Jure je bil naš obrambni specialist in so ga tako utrudili s tem Bayerjem, da ga potem mi nismo imeli v napadu. To je bila njihova taktika - napad najboljša obramba," o uvodni tekmi EP-ja izpred 16 let zdaj razmišlja Alibegovič.

Najlepša košarka od vseh generacij
Je bila to ena večjih sramot slovenske košarke? "Po tem prvenstvu sem bil strašno žalosten, ker smo v tistem času igrali najlepšo košarko, ki jo je kadar koli igrala slovenska reprezentanca," poudarja najboljši strelec vseh časov (990 točk na 52 tekmah), ki se je znova vrnil k Snaideru iz Vidma, kjer živi z družino, kot generalni menedžer.

S Snaiderom sta neločljiva
To vlogo je v videmskem klubu, ki je letos izpadel iz prve italijanske lige, opravljal že med letoma 2003 in 2005, dres kluba pa je nosil med leti 1999 in 2002. Eno sezono tudi z NBA-prvakom Sašo Vujačičem, ki bi moral biti letos na EP-ju na Poljskem eno glavnih slovenskih orožij za selektorja Jureta Zdovca. Še posebej zato, ker bo članski reprezentanci po šestih letih odsotnosti predstavljal zelo potrebno osvežitev.

Vujačič lahko naredi, kar hoče
"Bil sem eden tistih, ki ga je pripeljal v Italijo. Mislim, da je bil Saša tisti manjkajoči člen na zadnjem evropskem prvenstvu, s katerim bi Slovenija osvojila medaljo. Z njim bi nam to zagotovo uspelo. Nikoli nismo imeli tako univerzalnega igralca, kot je on. To, kar mu je dala mati narava, je neverjetno. Ima izjemno eksplozivne noge - v obrambi in napadu lahko naredi, kar hoče," na račun branilca LA Lakersov s pohvalami ne skopari zdaj 42-letni Alibegovič.

"Bistvo je, da igrajo skupaj"
O sposobnostih za medaljo na Poljskem je podal tole zanimivo mnenje: "Ta ekipa je tega sposobna narediti. So preveč optimistični, kar je dobro, vendar imajo tudi močno konkurenco. Na tekmah bodo morali imeti veliko sreče. Poznamo vse fante, tu je "veliko rogov v isti vreči". Vprašanje je, kako bodo ti rogovi "špikali" v isti smeri. Gre za vrhunske evropske in svetovne igralce."

Bo Smodiš povlekel stvari skupaj?
"Bistvo je, da igrajo skupaj. Vedno je razlika ta: v Evropi je osnovna filozofija, da ekipa porine ven posameznike, v Ameriki pa skupek posameznikov dela ekipo. Veliko fantov je dalo čez ameriško filozofijo, brez da bi šli čez evropsko. To se je dogajalo Divcu, Jariću in se bo tudi našim, če ne bodo prevzeli odgovornosti. Edini, ki lahko stvari povleče skupaj, je Matjaž Smodiš."

EP 1993, prva tekma:
SLOVENIJA - BELGIJA 61:82
Horvat 7, Bačar 2, Zdovc 16, Alibegovič 22, Gorenc 5, Kotnik 6, Djurišić 3; Bayer 26, Struelens 15.