Pred vsakim velikim tekmovanjem se potihoma ali pa na glas v slovenskem taboru omenja medalja. Letos so o njej jasno spregovorili na KZS-ju na čelu z generalnim sekretarjem Rašem Nesterovićem, besede nekdanjega kapetana pa je v želji po popolnem slovesu od dresa z državnim grbom ponovil tudi njegov naslednik v tej vlogi Goran Dragić, ki zadnjič sodeluje v izbrani vrsti. Pred dvema letoma se je zdaj 31-letnemu Ljubljančanu rodila hčerka, tudi v klubu v Miamiju pa so mu dali vedeti, da ne podpirajo njegovega nastopa na evropskem prvenstvu. Tedaj je precej oslabljeni Sloveniji – manjkala sta tudi zdaj člana prve peterke Gašper Vidmar in Edo Murić – v novem sistemu tekmovanja na prvi oviri izločilnih bojev spodrsnilo, ko je bila v osmini finala v Lillu boljša Latvija. Pred dvema letoma je Slovenijo vodil Jure Zdovc, ki jo je leta 2009 popeljal do največjega uspeha do zdaj, četrtega mesta na Poljskem. Takrat je blestel Erazem Lorbek, ki se je letos skušal vrniti v reprezentanco po triletni odsotnosti zaradi rehabilitacije po poškodbi. Vendarle ni bil dovolj dobro pripravljen, da bi si izboril mesto med dvanajstimi.

Odsotnost Zorana Dragića velik udarec
Slovenci so v pripravljalnem obdobju odigrali devet tekem, eno s Hrvaško pred zaprtimi vrati. Petkrat so slavili, trikrat pa klonili. Premoč so morali priznati Turkom in Izraelcem v Tel Avivu, Hrvatom pa v Opatiji. Sosedoma so se na to oddolžili v četrtek v Stožicah. Sicer je bila na pripravljalnih tekmah največja težava Slovenije igra v obrambi. Kot je selektor Igor Kokoškov, ki bo prvič vodil Slovenijo na velikem tekmovanju, večkrat poudaril, sta prav identiteta slovenske izbrane vrste velika energija in trda ter agresivna defenzivna igra.

To je srbski strokovnjak pogrešal. Zagotovo se tu pozna odsotnost Zorana Dragića, ki po poškodbi kolena še ni nared za napore evropskega prvenstva. V reprezentanci je tvoril udarno navezo z bratom Goranom, ob njegovi odsotnosti pred dvema letoma pa bil prvi slovenski strelec in z naskokom najboljši igralec na evropskem prvenstvu. V reprezentančni majici je Zoran vedno igral najboljšo košarko v karieri, njegova energija na parketu pa je nenadomestljiva. Manjka tudi Jaka Klobučar, ki ima težave s hrbtom, na zadnjem evropskem prvenstvu pa je bil celo prvi organizator igre. Od stalnih članov izbrane vrste v zadnjih letih tudi ni Alena Omića, ki pa je prepustil mesto naturaliziranega košarkarja. Ko se omenja obramba, je morda med pripravami selektor nekoliko prehitro črtal Gregorja Hrovata, ki je odličen obrambni košarkar.

Slovenski "okrepitvi" Dončić in Randolph
Zdaj z Goranom udarni dvojec tvori Luka Dončić. 18-letni čudežni deček se pripravlja na prvo veliko tekmovanje, za zdaj pa je na vseh tekmah navdušil in že dokazal, da je že zdaj pripravljen, da stopi na največji košarkarski oder. Z njim je Slovenija ob Goranu dobila še enega kreatorja igre, hkrati pa je mladenič s svojo neverjetno vsestranskostjo med glavnimi strelci in skakalci Slovenije, tudi v obrambi pa korektno opravi svoje delo. Ob Dončiću je Slovenija dobila še eno "okrepitev". Drugič bo slovenski dres na evropskem prvenstvu nosil Američan. Po Arrielu McDonaldu leta 2001 je zdaj to Anthony Randolph. 211 centimetrov visoki košarkar Reala, ki je nekoč veliko obetal tudi v Ligi NBA, je zapolnil vrzel, ki je nastala na položaju krilnega centra, po potrebi pa zaradi svoje višine, telesnih sposobnosti in nasploh košarkarskega znanja lahko igra tudi na petici. Zaradi njega se je celo spremenila slovenska zakonodaja, prav zato bo Randolph ves čas pod budnim očesom in se razumljivo od njega veliko pričakuje.

To so glavni nosilci vrste Kokoškova. Svoje bosta morala na zunanjih položajih dodati Klemen Prepelič in Jaka Blažič, ki že spadata med izkušenejše. Pomembno vlogo si je tudi izboril Vlatko Čančar, ki si je pravočasno pozdravil poškodovan gleženj. Goranova zamenjava je Aleksej Nikolić, ki je še nekoliko zadržan. Na krilnem centru svoje minute išče še Saša Zagorac, v reprezentanci pa sta (poleg Randolpha, Dončića in Čančarja) še dva debitanta na velikih tekmovanjih, Žiga Dimec, ki je vidno napredoval in korektno izkoristil priložnost v vlogi Vidmarjeve zamenjave, in Matic Rebec, ki je dobil boj z Miho Lapornikom za zadnje mesto v ekipi, a zajetnejše minutaže na pripravljalnih tekmah ni dočakal.

Finska EP gostila že pred 50 leti
Slovenija bo skupinski del odigrala v Helsinkih, kjer se bo pomerila s Poljsko, Finsko, Grčijo, Islandijo in Francijo. Finska prestolnica drugič gosti EuroBasket. Pred natanko 50 leti je Finska organizirala celotno tekmovanje. Tedaj je po zaslugi Segeja Belova in Modestasa Paulauksasa slavila Sovjetska zveza, srebrna je bila z MVP-jem prvenstva Jiržijem Zedničkom Češkoslovaška, tretja pa Poljska. Jugoslavija je nastopila s pomlajeno ekipo in razočarala na devetem mestu, potem ko je istega leta na krilih Iva Daneua osvojila srebro na svetovnem prvenstvu. Na EP-ju na Finskem sta Jugoslavijo zastopala Aljoša Žorga in Borut Bassin.

Tako kot pred dvema letoma bodo tudi letos štiri države gostile prvenstvo. Poleg Helsinkov bodo predtekmovalne skupine še v Cluju, Tel Avivu in Carigradu, kjer bodo tudi izločilni boji. Skupinski del se bo igral v Areni Fenerbahče, medalje pa se bodo delile v Sinan Erdem Domu. V tej dvorani, ki je letos gostila že final four Evrolige, je bil pred sedmimi leti odigrano tudi svetovno prvenstvo, Slovenija pa je v četrtfinalu klonila pred gostitelji Turki in končala na osmem mestu. Tedaj sta igrala tudi že Dragić in Vidmar. Zlati so bili Američani, srebrni gostitelji, bronasti pa Litovci.

Španija velja za prvega favorita
Carigrad je dvakrat že gostil tudi evropsko prvenstvo. Prvič že davnega leta 1959, ko so jugoslovanske barve zastopali tudi Marjan Kandus, Igor Jelnikar, Matija Dermastija, Ivo Daneu in Boris Kristančič. Plavi so bili deveti, prvaki so postali Rusi, drugi so bili Čehoslovaki, tretji pa Francozi. V Carigradu je bilo evropsko prvenstvo tudi leta 2001, ko je Slovenija na turnir že odšla z visokimi cilji, tudi z močno reprezentanco, a razočarala in po porazih s Španijo in Latvijo ter zmago nad Turčijo prvenstvo končala po skupinskem delu. Evropski prvaki so z MVP-jem prvenstva Predragom Stojakovićem postali košarkarji ZR Jugoslavije, ki so v finalu ugnali Turke, tretji pa so bili Španci.

Španske barve sta tedaj že branila Pau Gasol in Juan Carlos Navarro. Španci veljajo za glavne favorite za zlato medaljo. Branijo naslov iz Lilla, ko je bil Pau Gasol nezaustavljiv. Zdaj ima ob sebi tudi brata Marca in velikega prijatelja Navarra, ki je bil junak pohoda na naslov leta 2011 v Litvi. Pred dvema letoma nista igrala. Španci so na zadnjih štirih evropskih prvenstvih trikrat postali prvaki. V najožjem krogu favoritov so tudi Srbi, Litovci, ki bodo branili srebro, in Francozi, ki so bili nazadnje tretji. Med izbranimi vrstami, ki bi lahko presenetile, so tu Latvijci, ki prihajajo z močno ekipo in praktično edini brez odsotnosti nosilcev igre. Krog favoritov je širok, med naštetimi so tu še Turki, Grki, Hrvati … Tudi Slovenija spada (vsaj) med kandidate za četrtfinale.

Največ jih manjka pri Srbiji
Število kandidatov se je še povečalo po številnih odpovedih, zaradi katerih so nekatere reprezentance kar precej oslabljene. Številna zveneča imena manjkajo zaradi različnih razlogov. Nekateri so se poškodovali, drugi so dali prednost klubom v Ligi NBA, nekateri še aktivni zvezdniki, kot na primer Tony Parker, Dirk Nowitzki in Vasilis Spanulis, pa so že končali reprezentančne kariere.

Če omenimo le najbolj zveneča imena, ki jih bomo pogrešali na evropskem prvenstvu … Španija prihaja brez Sergia Llulla, Serga Ibake, Nikole Mirotića in Rudyja Fernandeza, pri Franciji sta odpovedala Nicolas Batum in Rudy Gobert, Grčija pogreša prvega moža Giannisa Antetokunmpa, poškodovan je tudi Kostas Kufos, Italija je po neumnosti ostala brez Danila Gallinarija, manjkata tudi Andrea Bargnani in Alessandro Gentile, v Litvi je sodelovanje odpovedal Domantas Sabonis, na Hrvaškem Mario Hezonja, Ante Žižić in Ivica Zubac, pri Turčiji sta se za počitek odločila Ersan Ilyasova in Omer Asik, Češka se bo morala znajti brez Jana Veselyja, Srbija pa brez Miloša Teodosića, Nikole Jokića, Nemanje Bjelice, Miroslava Raduljice in Stefana Markovića, tik pred prvenstvom pa sta morala udeležbo odpovedati še Nemanja Nedović in Nikola Kalinić.