Kapetan je bil tako kot že ves turnir tudi ob dominantni predstavi nad Španijo (92:72) med najboljšimi v slovenski vrsti. "Nismo veliko spali," je z nasmehom v reprezentančnem hotelu povedal Dragić. Košarkarji so se zasluženo poveselili, petek namenili regeneraciji, počasi pa se že začenja priprava na zadnje dejanje 40. evropskega prvenstva: "Imeli smo pozno večerjo, šele ob pol enih, zatem smo malce proslavili. Sploh se še ne zavedamo, kaj smo naredili. Da v polfinalu premagaš tako veliko Španijo, eno najboljših ekip zadnjega desetletja, je fenomenalno. Zelo sem vesel. Ne bi si mogel zamisliti boljšega zaključka tega turnirja. Kot nekakšna pravljica."

Čeprav je Slovenijo zajela košarkarska evforija, te reprezentanti ne čutijo v taki meri in ostajajo osredotočeni, kot so bili do zdaj, kar jih je tudi krasilo najprej v Helsinkih in v zadnjem tednu v Carigradu: "Če bi bili doma v Sloveniji, bi verjetno jo. Na tekmi smo videli vse te navijače, vendar si tako osredotočen na svojo nalogo, da morda sploh ne zaznavamo, kaj smo naredili. Ko bomo v ponedeljek prišli v Slovenijo in bo veliko ljudi na sprejemu, bo to prišlo za nami. Težko si predstavljamo, kako je doma, saj še nismo bili v takem položaju. Morda je bilo na domačem prvenstvu čutiti malce evforije, ko smo bili peti in je bil potem lep sprejem na Kongresnem trgu. Zdaj smo že obrnili list proti finalu. V soboto bomo naredili dober trening in se temeljito pripravili."

Za enim košem je "gorelo"
Tudi Dragić je bil navdušen nad velikim številom navijačev že na polfinalu, v finalu pa se sploh pričakuje slovenska invazija na Sinan Erdem: "Škoda, da nismo kje bližje, v kakšnem Zagrebu recimo, ker bi bila celotna dvorana zelena. Zahvalil bi se navijačem za to podporo. Ne samo tu v Carigradu, tudi v Helsinkih, saj vemo, da je daleč in drago. Kljub temu so prišli. Upam, da smo jim poplačali to. Zdaj je še ena tekma in upam, da bo več kot pol dvorane naše. Brez njih ne bi šlo. Zlasti proti Španiji je bil pogled izjemen. Za tistim košem, kjer so bili, je "gorelo". Dvigali so tisto ogromno zastavo – fenomenalno. To je tisto, kar naredi prvenstvo čarobno in se ga bom ves čas spominjal."

Ob morebitni osvojeni zlati medalji je Dragić prvi kandidat za naziv najkoristnejšega posameznika turnirja. Toda v mislih 31-letnega motorja slovenske igre sta kolajna okoli vratu in dvig pokala Nikolaja Semaška: "Vseeno mi je za MVP, samo da dvignem pokal. To sem si želel od majhnega, ko sem recimo še igral na Iliriji in v Slovanu, ko še nisem vedel, da bom profesionalen košarkar, in sem gledal Jugoslavijo, kako dviga te pokale. Če bomo to dosegli, bo nepozabno."

V finalu prvenstvu postaviti piko na i
Ko selektor nameni alfi in omegi slovenske igre počitek, vajeti napada v svoje roke prevzame Nikolić in 22-letni Postojnčan je svojo nalogo na tem prvenstvu opravil za zelo visoko oceno: "Mogoče je bilo videti, da je bila lahka tekma, a bilo je vse prej kot to. Španija je s to generacijo ena najmočnejših ekip na svetu v zadnjih desetih letih, po navadi je tudi igrala v vseh finalih z Američani. Premagati jo v polfinalu je velika stvar. Zmagali smo za kar 20, dali 92 točk, prejeli pa jih le 72, kar pokaže našo moč. Pokazali smo velik karakter, zdaj pa moramo to narediti še na naslednji tekmi. Načrt je bil, da čvrsto igramo proti bratoma Gasol. Da, ko igrata ena na ena, tudi z zunanjih položajev veliko pomagamo. Želeli smo, da začutijo čvrsto obrambo pod košem in da nimajo prevelike svobode. To nam je uspevalo, kolikor se pač da, in to je tudi dalo rezultat. Zaradi tega smo prihajali do protinapadov, s katerimi smo se na začetku drugega dela tudi oddaljili."

V povprečju je Ali igral skoraj 11 minut na tekmo, najboljšo predstavo pa je pokazal prav proti veliki Španiji, ko je prispeval sedem točk in srečanje končal s statističnim indeksom deset, ko pa je bil na parketu, je bila Slovenija od branilcev naslova boljša za 11. "Smo brez besed. Zavedamo se, da je pred nami še finale, ki se ne igra, ampak se zmaguje. Vemo, da je to zgodovinski uspeh, a bomo pozabili na to, odigrali finale, kot je treba, in postavili piko na i turnirju. Vsak navijače je dobrodošel, za podporo pa se jim bomo oddolžili z borbenostjo in najlepšo igro, kar jo lahko prikažemo," je dodal član bavarskega Broseja, iz vrst nemškega prvaka pa je tudi dobil čestitke in sporočilo, naj tako Slovenija igra še naprej in konča delo z zlato medaljo. V Carigradu ga spremljata tudi oče, nekdanji pomočnik selektorja, in mama, na finale pa prihaja tudi brat Mitja, ki je bil reprezentant na zadnjem EP-ju.

Slovenija se na tem prvenstvu ni ustrašila nobene reprezentance, na kolena pa je spravila največje: "Goran je naš vodja. Njegova želja je bila medalja. Vsi smo si to želeli, Goran pa je s predanostjo in samozavestjo še okrepil to mirnost, kar je predal na vse igralce, da smo povsem osredotočeni ne glede na vse. Tudi zdaj, ko smo premagali Španijo, se zavedamo, da je pred nami še vedno finale, ki ga moramo odigrati. To je tisto, kar Gorana tudi dela velikega. Vsi mu sledimo, on pa iz nas potegne maksimum. Pa ne samo on, vseh dvanajst si med sabo pomaga, vsi dvigujemo drug drugega, da gremo tudi prek svojega limita. Ekipni duh in kemija, ki smo ju že na začetku ustvarili, nas krasita na celotnem turnirju."

Smo zadovoljni, a se nismo še zadovoljili
Petek je za reprezentanco prost dan, zvečer sledita skupna večerja in ogled drugega polfinala med Srbijo in Rusijo. Strokovni štab se je že osredotočil na finale, podrobna priprava košarkarjev pa se bo začela torej z ogledom tekme v Sinan Erdemu. "Čestitke so prihajale z vseh strani. Seveda smo vsi zelo zadovoljni, nismo pa se zadovoljili. Tudi v garderobi je bil tak dogovor, da imamo še eno tekmo in da želimo v finalu odigrati najboljšo tekmo prvenstva. Pozitivno je, da igramo iz tekme v tekmo bolje, stopnjujemo formo, smo še bolj homogeni in da vsi skupaj verjamemo v uspeh. Iz tega igralci tudi črpajo samozavest, ki so jo pokazali na tej polfinalni tekmi," je povedal pomočnik selektorja Aleksander Sekulić.

Spomnimo se osmih slovenskih korakov do finala ...

Predtekmovanje
1. Slovenija - Poljska 90:81, izjemen je bil Goran Dragić (30 točk), preostali so se še ogrevali

2. Slovenija - Finska 81:78, v odločilnih trenutkih je Anthony Randolph po ukradeni žogi z zabijanjem postavil končni izid.

3. Slovenija - Grčija 78:72, prvi strelec je bil Luka Dončić (22), lepo je pomagal tudi Klemen Prepelič (16).

4. Slovenija - Islandija 102:75, razigral se je tudi Jaka Blažič (15).

5. Slovenija - Francija 95:78, košarkarska simfonija Slovencev in potrditev prvega mesta v skupini A.

Izločilni boji
6. Slovenija - Ukrajina 79:55, kljub le petim točkam Gorana Dragića Slovenija suvereno v četrtfinale.

7. Slovenija - Latvija 103:97, Slovenci s stotico v polfinale!

8. Slovenija - Španija 92:72, kaj sploh še ostane velikim? Medalja je naša!

Iz Carigrada