Bučno in veselo je bilo v tem lombardijskem mestu že takoj po osvojitvi šele druge lovorike v 117-letni zgodovini kluba, ko se je največ navijačev v črno-modrem zbralo na glavnem trgu Vittorio Veneto. Nebo so osvetlile bakle in ognjemeti.
"Takšne pravljice se zgodijo zelo redko, dokazujejo pa, da je v nogometu še vedno prostor za meritokracijo. Lahko se še uveljavljajo nove ideje, ni vse v številkah in Superligi," so bile besede trenerja Giana Piera Gasperinija.
Ozrl se je tudi v čas pred štirimi leti, ko je bil Bergamo v središču covidne pandemije, tam pa je tedaj igral tudi Josip Iličić. "Težko je odmisliti, kaj se je takrat dogajalo, bili so zelo boleči trenutki. Prebivalci Bergama so bili vedno pripravljeni na reakcijo, tudi če je bilo težko. Tega ne bomo mogli nikoli pozabiti, toda zdaj nam je uspelo poskrbeti za njihovo veselje," je dejal Gasperini.
Atalanta je prva italijanska ekipa z zmago v tem tekmovanju po 25 letih, Parma je še stari Pokal Uefa osvojila leta 1999. Inter (2020) in Roma (2023) sta morala na zadnji stopnički priznati premoč Sevilli.
Lookman: To je šele začetek
Junak finala je bil s tremi zadetki nigerijski napadalec Ademola Lookman. 26-letnik, ki je bil vzgojen v Charltonu na jugovzhodu Londona in bil v mlajših selekcijah angleški reprezentant, ni prepričal v premierligaših Evertonu, Fulhamu in Leicestru, v Bergamo pa je pred dvema letoma prišel iz Leipziga.
Za svoj vzpon veliko zaslug pripisuje prav Gasperiniju in njegovemu napadalnemu nogometu. Na 76 tekmah v majici Atalante je dosegel 30 zadetkov. V sredo je postal šele šesti nogometaš s hat-trickom v finalih evropskih pokalov, prvi po Juppu Heynckesu leta 1975, ki je tri gole zabil v dresu Borussie Mönchengladbach za zmago v Pokalu Uefa. "To je šele začetek," napoveduje.
Gasperini je svojo edino lovoriko predtem osvojil leta 2003 z mladinci Juventusa. Teden dni po drugem porazu v štirih sezonah v finalu italijanskega pokala proti stari dami, ko se je močno poznala odsotnost kaznovanega napadalca Gianluce Scamacce, se je dokončno usidral v srca navijačev Atalante.
La Dea (boginja, op. a.) je bila ustanovljena leta 1907, v njeni vitrini pa je bil do srede le italijanski pokal iz leta 1963. Letošnja evropska pot je bila sanjska, pred nemškimi prvaki je na kolena med drugim spravila Sporting, Liverpool in Marseille. V finalu je ni zmotilo niti to, da zaradi poškodbe ni mogla računati na kapetana Martena de Roona.
Leverkusen v soboto še v finalu nemškega pokala
Bayer Leverkusen, ki je v Dublinu prekinil neverjeten niz 51 tekem brez poraza v tej sezoni, ko je kar 42-krat zmagal in samo enkrat ni dosegel zadetka, si bo na čelu s trenerjem Xabijem Alonsom rane poskušal zaceliti že v soboto. V Berlinu ga čaka finale nemškega pokala proti drugoligašu Kaiserslauternu.
Leverkusen, zmagovalec Pokala Uefa leta 1988, je letos v nizu nepozabnih predstav 17 golov dosegel v 90. minuti in pozneje. Na stadionu Aviva je njegovo upanje ugasnilo že precej prej, na olimpijskem stadionu pa si česa podobnega ne želi ponoviti.
Poslušajte še prispevek Luke Petriča (od 4:25 dalje):
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje