Diego Maradona leta 1986 v Mehiki in Lothar Matthäus štiri leta pozneje v Rimu. Ena dobra in ena slaba novica za vsakega od finalistov: v nedeljo bosta v igri dva kapetana: samo eden ima desetko - Lionel Messi. Argentina bo igrala v modrem dresu, tako kot v večnem mestu.

Nemčija nesporen favorit
Nikoli se še ni zgodilo, da bi se dve reprezentanci trikrat pomerili na odločitvi največje trofeje v nogometnem svetu. Tokrat se bosta spopadli na slovitem Maracani. Nemci kar žarijo od samozavesti. Upravičeno. Bili so najboljši, delujejo kot stroj, imajo najpopolnejši igralski kader. So nesporni favoriti. V nedeljo lahko postanejo prvi Evropejci, ki bodo osvojili naslov na južnoameriških tleh.

Brazilci za Nemce, Neymar za Messija
Argentinci to vedo in priznavajo. Vedo tudi, da so igrali podaljške in imajo dan manj počitka. A po drugi strani jim je jasno, da se bo takšna priložnost težko ponovila in da vsaj dve generaciji Argentincev še ne vesta, kaj je slaviti svetovni naslov. "Sami smo, a ne nas odpisati," vzklikajo. Nihče ne dvomi, da bo svet navijal za Nemce, ne samo Evropa, tudi celotna Južna Amerika. Predvsem Brazilci. Lance! je že ustvaril hashtag z naslovom "Vsi smo Nemci". Objavil je sliko Lukasa Podolskega z malim predstavnikom indijanskega plemena iz Bahie z napisom: "Nemci od otroštva". Za presenečenje je poskrbel Neymar, ko je včeraj rekel, da si Lionel Messi zasluži naslov. "Ne navijam za Argentino, temveč za Messi Fútbol Club."

Šibki člen v vratih postal veliki junak
Vratar Sergio "Mali" Romero se je na argentinski državni praznik (9. julija se praznuje dan neodvisnosti) prelevil v junaka. Svetovni prvak do 20 let leta 2007 in olimpijski prvak iz Pekinga 2008 je bil pred svetonim prvenstvom zaradi nezanesljivih nastopov v kvalifikacijah in malo klubskega branjenja pri Monacu tarča ostrih kritik. Vsi bi ga najraje videli zunaj. Edini, ki nikoli ni podvomil o njem, je bil selektor Alejandro Sabella. Večkrat je dal vedeti, da se o številki ena v izboru reprezentantov ne razpravlja.

V Braziliji so zapihali drugačni vetrovi. "Chiquito" že štiri tekme ni prejel gola. "Danes boš postal heroj," mu je pred obračunom iz bele točke proti Nizozemcem napovedal "mali šef" Javier Mascherano. Sveta Sergij in Pavel bosta postala argentinska zavetnika. V sredo je Sergio (Romero) v Sao Paulu ubranil dve najstrožji kazni tako kot Sergio (Goycochea) pred štirindvajsetimi leti na stadionu San Paolo v Neaplju. Goyco se je dosežka mlajšega kolega veselil iz novinarske lože Arene Corinthians in je komentiral za televizijske gledalce.

Obrnjeno na glavo: odlična obramba s šibkim napadom
Pred prvenstvom so Argentinci stavili na napad in trepetali v obrambi. Z enako lahkoto so ga dajali kot prejemali. V Braziliji se je zadeva obrnila na glavo. Par drznih potez selektorja Alejandra Sabelle je utrdilo zadnjo vrsto in učvrstilo srednjo. Martin Demichelis, ki si je še maja mundial nameraval ogledati pred velikim zaslonom, je postal vodja zadnje vrste in naredil boljše preostale tri člane. Lucas Biglia je okrepil veziste namesto neizrazitega Fernanda Gaga.

Dve argentinski novinarski tragediji
Lionel Messi bo v svojem tretjem svetovnem prvenstvu prvič igral v finalu. Po dobrem uvodu in nekaj odločilnih golih je v tekmah na izpad pokazal precej manj. Proti Nizozemski je odigral najslabšo tekmo tega SP-ja. Argentinci pričakujejo, da bo Leo v nedeljo eksplodiral. Dan pred polfinalom ga je močno pretresla smrt družinskega prijatelja, novinarja Jorgeja Lópeza iz športnega dnevnika Olé. V taksi, s katerim se je López vračal v hotel v Sao Paulu, je trčil ukraden avto s tremi moškimi. Prejšnji teden je prav tako v prometni nesreči – neznanci so avto izrinili z avtoceste v prepad - umrla 26-letna hčerka priljubljenega reporterja "Titija" Fernándeza. Policija je že prijela storilce in primera raziskuje. Mnenje je, da nista bila naključna.

Šahovska partija brez umetniškega vtisa
Če je bilo za običajne nogometne privržence srečanje med belo-modrimi in oranžnimi dolgočasno, so se taktični sladokusci znašli pred pravo šahovsko partijo. Sabella ni ponovil napake prejšnjih reprezentanc, ki so zaradi pretiranega poudarka na umetniški vtis pogorele druga za drugo. Ni šel noro v napad. Vedel je, da je lahko vsaka kontra nasprotnika usodna. Še posebej, če bi žoga prišla v noge Arjena Robbna. "Če ne pridete, se bomo pa gledali," je verjetno pomislil, ko je videl, da tudi Nizozemci preveč ne tvegajo (v štirih urah četrtfinala in polfinala niso zabili gola). Tekma je bila zaprta, prekrškov zelo malo (Nizozemska 15, Argentina 10). Argentinci so imeli na koncu dve priložnosti, edino Robbnovo je rešil Mascherano. Ob dolgočasju nevtralcev pa je dogajanje na zelenici resno preizkusilo živce privržence obeh reprezentanc. Nizozemski časopis Spits je objavil kar naslovnici na izbiro: "Nemčija, prihajamo" in "Na tleh".

Sabella je imel z Nizozemci neporavnane račune. Kot pomočnik argentinskega selektorja Daniela Passarella, je v četrtfinalu SP-ja 1998 v Marseillu nemočno opazoval, kako je v 89. minuti Dennis Bergkamp po hitrem protinapadu Argentince poslal domov. Usodni trenutek si je zapomnil za vse čase. Nasploh so gavči proti tulipanom pred Brazilijo iz igre dosegli eno samcato zmago, in to na najpomembnejši tekmi: v finalu svetovnega prvenstva 1978.

Napovedana argentinska okupacija Ria
Argentina v teh dneh nori. Uradni letalski prevoznik je trojno zasolil karte in dodal dvajset dodatnih poletov v Rio de Janeiro. Tudio zasebna letala niso na tleh. Tisti, ki nimajo vstopnic, vedo, da bodo morali na široko odpreti denarnico in žrtvovati tudi do 4 tisoč evrov. Ali pa še več. Neizmerno zanimanje za zgodovinski obračun povzroča cene brez meja. Pesem "Brazilija, povej kako se počutis, ko imaš očka doma", pa je na glasbo pesmi Bad Moon Rising zelo priljubljene skupine iz šestdesetih let Creedence Clearwater Revival (CCR) pravi hit na tribunah, ulicah in zabavah. Argentinska predsednica Cristina Fernández de Kirschner v častni loži stadiona Maracana ne bo delala družbe nemški kanclerki Angeli Merkel in brazilski kolegici Dilmi Rousseff. Presenečanja so možna.

Maracanazo končno odšel v zgodovino
"Barbosa, zdaj boš lahko počival v miru," je rekel brazilski novinar minuto po tem, ko je mehiški sodnik Marco Rodriguez, protestantski pastor, piskal konec največjega ponižanja v zgodovini nogometa. Govoril je o Moacyrju Barbosi, vratarju, ki je bil leta 1950 zaradi napake pri drugem urugvajskem golu do smrti zaničevan in pozabljen: "V Braziliji je najvišja zaporna kazen 35 let, jaz že pol stoletja plačujem za zločin, ki ga nisem storil," je malo pred smrtjo potožil.
Julio Cesar je pogledal Marcela in mu brez besed rekel: "Kaj delava tukaj. Zemlja nas pogoltni. Tile marsovci v dresu Flamenga nas napadajo in nas bodo uničili."

Sami Khedira je ravnokar že petič zatresel brazilsko mrežo, četrtič v devetih minutah. Tisti Nemci, ki vedno zmagujejo, so se z domačini poigravali kot mačka z mišjo, kot da bi igrali na vogalu, na domačem dvorišču. Kot, da goleada ni bila dovolj, je moral Ronaldo kot komentator televizijske postaje O Globo gledalcem opisati, kako ga je Miroslav Klose, tisti Nemec, ki doma govori poljsko, izrinil iz prestola najboljšega strelca vseh svetovnih prvenstev.
Slovo je brazilsko
"Sedem proti ena, ali je to res?" je naslovil münchenski Süddeutsche Zeitung. "Nepojmljivo, nepredstavljivo, nerazumljivo," je poudaril Frankfurter Allgemeine Zeitung. Tudi najbolj drzni nemški vedeževalec nebi bil sposoben napovedati tako lahke zmage v najbolj nogometni državi. Brazilski časopisi so bili še bolj izvirni: Lance! je pustil naslovnico prazno in bralcem predlagal, naj si jo naredijo po svoje. Užaljenost, revolt, bolečina, razočaranje, draženje, sramota, žalost, razočaranje, je pisalo na spodnjem delu. Portugalska A Bola je zamenjala rek "Deus e brasileiro" (Bog je Brazilec) z "Adeus e brasileiro" (Slovo je brazilsko). 23.368 dni po Maracanazu se je zgodil Mineirazo.

Osupli Brazilci so začeli brskati po zgodovini: Urugvajci – življenje jim grenijo že skoraj stoletje – so jim leta 1920 na južnoameriškem prvenstvu v čilskem mestu Viña del Mar zabili pol ducata golov (6:0). Na svetovnem prvenstvu 1938 moral brazilski vratar Batatais v Strasbourgu proti Poljakom petkrat po žogo v lastno mrežo. Konec je bil srečen, saj je s tremi goli Leonidasa da Silva, enega prvih zvezdnikov brazilskega nogometa, selecao na koncu zmagala s 6:5.

Umetniki pozabili na "jogo bonito"
Katastrofalni nastop izbrane vrste jasno kaže trenutno stanje v brazilskem nogometu. Izgubil je svoj prepoznavni znak: lepo igro (jogo bonito). Mlade vzgajajo le še za to, da jo čim prej mahnejo čez veliko lužo in olajšajo stanje klubskih blagajn. Ostarela zvezna prvenstva zanimajo samo televizijo. Državno prvenstvo (38 krogov od maja do decembra) se tako vleče, da ga igralci zaradi vmesnih prestopov lahko začnejo pri enem klubu, končajo pa pri največjem nasprotniku. Prevladujejo tisti, ki ne zanimajo Evrope ali pa veterani na koncu nogometne poti. Na tribunah je čedalje manj gledalcev. Severnoameriška liga MLS ima že lep čas večje povprečje gledalcev kot brazilska. Veliki denarji bogatih sponzorjev so v zadnjih letih omogočili zvezdniške vrnitve Ronalda, Roberta Carlosa, Ronaldinha, Alexandreja Pata, prihod veteranov Clarencea Seedorfa, Diega Forlana in še marsikoga. Večinoma neuspešno oziroma neopazno. Pred dnevi se je po enajstih letih k Sao Paulu vrnil Kaka. Ne bo ostal. Že decembra nadaljuje pot v ameriški Orlando.

Brazilski klubi so v letošnji Copi Libertadores, južnoameriški ligi prvakov, popolnoma odpovedali. Sao Paulo (Corinthians, Sao Paulo, Palmeiras, Santos itd.) ni imel predstavnika niti v dodatnih kvalifikacijah. V skupinskem delu jih je začelo šest - Brazilija ima največ predstavnikov -, v osmino finala so napredovali trije, v četrtfinale samo Cruzeiro. Nobenega ne bo v polfinalih, ki bodo na sporedu po svetovnem prvenstvu.

Argentinski nogometaši slavijo v slačilnici s pesmijo: "Brazilija, povej mi, kako se počutiš"