Na zadnjih svetovnih igrah, kjer se zberejo najboljši tekmovalci v neolimpijskih športih, je Slovenija osvojila tri medalje. V Caliju 2013 sta bila zlata jadralni padalec Matjaž Ferarič in športna plezalka Mina Markovič, drugo mesto pa je osvojila umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič. Foto: Matjaž Ferarič
Na zadnjih svetovnih igrah, kjer se zberejo najboljši tekmovalci v neolimpijskih športih, je Slovenija osvojila tri medalje. V Caliju 2013 sta bila zlata jadralni padalec Matjaž Ferarič in športna plezalka Mina Markovič, drugo mesto pa je osvojila umetnostna kotalkarica Lucija Mlinarič. Foto: Matjaž Ferarič

Skorajda ni športa, v katerem Slovenci niso pustili svojega pečata. Na olimpijskih igrah spada Slovenija že dolgo v sam vrh števila osvojenih medalj na število prebivalcev. Tako je bilo tudi na zadnjih igrah v Sočiju, kjer so bili po tej statistiki pred njo le Norvežani.

MMC s projektom Uspešna Slovenija od oktobra lani predstavlja posameznike, ki pri svojem delu dosegajo odličnost in žanjejo nagrade. V letu dni smo objavili sto "uspešnih" zgodb. Vabljeni k branju prispevkov v okviru dneva Uspešne Slovenije:

- MMC-jev seznam sto uspešnih Slovencev

- Uspeh za neko družbo je, da nima lačnih in revnih

- Slovenija mi je omogočila "brezplačno" šolanje; zdaj ji želim nekaj vrniti

- Dober glas seže v deveto vas ali slovenski umetniki v tujini

A to še zdaleč ni edino merilo uspešnosti. Natančna statistika izpostavi svetovne ali evropske prvake v celi paleti različnih športov: atletiki (Primož Kozmus), alpskem smučanju (Tina Maze), smučarskih skokih (Rok Benkovič), gimnastiki (Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek), plavanju (Sara Isaković, Damir Dugonjić), judu (Raša Sraka, Urška Žolnir, Lucija Polavder, Rok Drakšič), strelstvu (Rajmond Debevec) ... Uspešni so tudi predstavniki v ekipnih športih, slovenski športniki so bili prvaki Lige NBA in NHL. A vse to dobro vemo in o tem smo že večkrat obširno pisali. Danes, ko imamo na MMC-ju tematski dan, ki je posvečen uspešni Sloveniji, vam v športnem uredništvu predstavljamo le nekaj športnikov, ki si pozornost zaslužijo s svojimi uspehi v neolimpijskih športih.












Med neolimpijskimi športi ima bržkone še največ pozornosti športno plezanje. Martina Čufar je leta 2001 postala svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju. Njena naslednica je bila Maja Vidmar, ki je osvojila dve bronasti medalji. Zadnja leta pa je prva dama slovenskega plezanja Mina Markovič, ki je dvakrat dobila skupni seštevek svetovnega pokala. V tem tekmovanju ima kar 16zmag, letos pa je na svetovnem prvenstvu osvojila srebro. Letos je preboj uspel tudi moškim, saj je Jernej Kruder osvojil srebro na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju. Sezona svetovnega pokala v težavnostnem plezanju se vsako leto konča v Kranju. Prenose te tekme je že nekaj let mogoče spremljati tudi na TV Slovenija. Foto: Stanka Gruden
Slovenska reprezentanca v kegljanju slovi kot vestna zbirateljica številnih medalj. Slovenski kegljači so na svetovnih prvenstvih tako osvojili kar 14 zlatih medalj. Pri tem je najuspešnejša Barbara Fidel, ki je osvojila kar sedem medalj, od tega pet zlatih. Svetovna prvakinja je bila prvič že leta 2004, ko je bila najboljša v sprintu. Letos je svetovna prvakinja postala v kombinaciji. Zlato medaljo pa je osvojila tudi med dvojicami in v posamezni konkurenci. Foto: Kegljaška zveza Slovenije
Balinanje je še eden izmed klasičnih neolimpijskih športov, kjer so Slovenci izjemno uspešni. V času samostojne države so namreč na svetovnih prvenstvih dobili 42 medalj, na evropskih pa 40. Zadnje veliko tekmovanje na slovenskih tednih je bilo ravno pred nekaj tedni, ko je Koper gostil evropsko prvenstvo. Slovenija je tam osvojila pet medalj, zlata sta bila Jure Kozjek (posamezno) in Aleš Borčnik (hitrostno izbijanje). Na sliki je dvakratni svetovni prvak Dejan Tonejc. Foto: Aleš Fevžer
Med redne prinašalce medalj sodijo tudi športni padalci. Prava legenda je Irena Avbelj, ki je prvo medaljo osvojila že leta 1993 na evropskem prvenstvu v Turčiji, kjer je bila tretja med posameznicami. Foto: Zoran Račič
Lucija Mlinarič je prava legenda umetnostnega kotalkanja, saj je na največjih tekmovanjih v članski konkurenci osvojila že 22 medalj. Svojo zbirko je pred dnevi oplemenitila na svetovnem prvenstvu v Španiji, kjer je osvojila srebro v kombinaciji in bron v prostem programu. Njeni uspehi so toliko bolj imponzantni, saj se že leto dni bojuje z rakom. V tem športu je bila enako uspešna tudi zamejska Slovenka z Opčin pri Trstu Tanja Romano. Foto: Ervin Čurlič
Umetnost in šport se morda še najbolj srečata v plesu. Andrej Škufca in Katarina Venturini sta sinonim za slovenski vrhunski ples. Na domačih odrih sta v standarnih in latinskoameriških plesih osvojila 23 naslovov državnih prvakov. Na mednarodnih plesiščih pa sta kar štirikrat postala svetovna prvaka. Foto: BoBo
Med neolimpijske športe spada tudi potapljanje. Najbolj znan športnik je Jure Daić, ki tekmuje v prostem potapljanju. V tem športu je medaljo do zdaj osvojil Antonio Koderman, ki je leta 2011 na svetovnem prvenstvu osvojil bron v prostem potopu. Foto: BoBo
V potapljanje spada še več športov - plavanje s plavutmi, podvodni lov in podvodni hokej. Slovenski hokejisti so leta 2007 na svetovnem prvenstvu osvojili bron. Obstaja pa še en šport, ki meji z umetnostjo - to je podvodna fotografija. Tu Slovenci dosegajo precej uspehov. Zlato na svetovnih prvenstvih je leta 2011 osvojil Rok Kovačič v disciplini makro (to je zmagovalna fotografija). Foto: Rok Kovačič
Orientacijski tek običajno povezujemo s šolskimi tekmovanji, a to je v resnici tudi pravi šport. Slovenija se lahko pohvali tudi s svetovnim prvakom. To je leta 2007 postal Krešo Keresteš, ki je bil v Ukrajini najboljši v disciplini precizna orientacija. Foto: orientacijska-zveza.si
Mlada šahistka Lara Unuk je pred dnevi postala svetovna prvakinja v kategoriji do 16 let. A to še zdaleč ni edini uspeh slovenskega šaha. Leon Gostiša je leta 1992 osvojil bronasto medaljo na šahovski olimpijadi, Marjan Šemrl pa je leta 2011 postal svetovni prvak v dopisnem šahu. Foto: Stane Jeršič