V letu dni smo predstavili sto ljudi, ki s svojim delom dokazujejo, da je ustvarjalni nemir močnejši od gospodarske krize in političnih razprtij.

Slovenija, kjer se je od leta 2008 podvojilo število brezposelnih in kjer podjetja padajo kot domine, je dobila seznam stotih (vabljeni k ogledu), ki rušijo stereotipe o apatičnih državljanih in brezperspektivni državi. Njihova odličnost je prepoznana in nagrajena, a jo mediji običajno prezrejo ali odrinejo v ozadje.

Kaj nas učijo ti ljudje?

Drznosti. Direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik pravi, da želi na inštitutu zbrati največjo koncentracijo možganov iz regije. Prepričan je, da se ambiciozne zamisli lahko uveljavljajo tudi v zanje nespodbudnem času in okolju. Inovativnosti. Janez Benedičič ob doktoratu iz strojništva skrbi tudi za domačo kmetijo. Razvil je bočni trosilec gnoja, ki mu lajša delo na strminah. Samozavesti. Skupina mladih slovenskih podjetnikov je kljub hudi konkurenci prodrla na mednarodni trg z izdelkom Chipolo za iskanje izgubljenih predmetov. Pravijo, da v svoj izdelek stoodstotno verjamejo. Podjetništva. Dušan Olaj, podjetnik leta, izvaža svoje napihljive konstrukcije po vsem svetu. Prepričan je, da so mikro- in mala podjetja generator razvoja. Delavnosti. Urban Stanič, 17-letni srebrni pianist z evropskega tekmovanja v klasični glasbi, dopoldneve preživlja na bežigrajski gimnaziji, popoldneve na glasbenem konservatoriju, dvakrat na teden trenira judo, v prostem času pa ga navdušujejo logika, matematika in šah. Prodornosti. Biokemik Jernej Ule išče sprožilnike za nastanek alzheimerjeve in parkinsonove bolezni. Evropski raziskovalni svet ga je uvrstil med vrhunske znanstvenike in mu za petletni raziskovalni projekt podelil dva milijona evrov subvencije. Radovednosti. Dobitnik Zoisovega priznanja za dosežke v astrofiziki Tomaž Zwitter je že kot otrok rad gledal zvezde, otroško čudenje nad vesoljem pa ga ni zapustilo niti danes, ko je že mednarodno uveljavljen znanstvenik. Poguma. Peter Podlunšek je prvi slovenski akrobatski pilot, ki je nastopil na elitnem Red Bullovem tekmovanju. Ob nizkem preletavanju s hitrostjo 420 kilometrov na uro se mu srčni utrip zviša tudi na 200 udarcev na minuto. Vztrajnosti. Mednarodno priznani avtomobilski oblikovalec Robert Lešnik je kar trikrat padel na sprejemnih izpitih na likovni akademiji v Ljubljani, a ni odnehal. Pot ga je zanesla v Nemčijo, kjer je danes vodja ekipe zunanjega oblikovanja pri Mercedes-Benzu.

Slovenci nismo naklonjeni uspešnim ljudem in ne gledamo s ponosom na tiste, ki izstopajo, razen na športnike, pa še to le do njihovega prvega spodrsljaja, ko postanemo spet neizprosni, ugotavlja evropski komisar Janez Potočnik. Podobno v intervjuju za MMC razmišlja slovenski didžej Gramatik, ki se uveljavlja na ameriški glasbeni sceni. Pravi, da smo Slovenci škodoželjni in nevoščljivi in da se raje pogovarjamo o neuspehu kot uspehu: »Radi vidimo, da nekomu ne uspe, saj tudi nam ni. V Ameriki te spodbujajo, hvalijo in podpirajo, saj jim tvoj uspeh daje upanje, da ga lahko s trdim delom in talentom dosežejo tudi sami. Pri nas pa te hočejo s komentarji izničiti na svojo raven, v sivino povprečja, kjer se sami odlično počutijo.«

Kaj v resnici občutimo ob uspehu drugih? Zavist ali ponos? Si rečemo, tako zelo po slovensko, "če jaz nimam krave, naj crkne tudi sosedu"? Ali pa prepoznamo blaginjo svojega soseda kot delček blaginje celotne skupnosti, torej tudi svoje. Zgodba o Uspešni Sloveniji je zato tudi zgodba o vseh nas in vrednotah, ki smo jih ponotranjili kot družba in posamezniki. V iskanju krivcev za politično, gospodarsko in moralno razvrednotenje Slovenije namreč (pre)radi pokažemo na politike brez vizije, bankirje brez družbene odgovornosti, neučinkovite sodnike, direktorje brez socialnega čuta in oblastnike, ki nas čezmerno zadolžujejo. Kaj pa mi, smo boljši od »slabih drugih«? Smo, denimo, pripravljeni dobremu priznati, da je dober, tistemu, ki mu gre slabo, pa kot skupnost ponuditi možnost, da napreduje?

S projektom Uspešna Slovenija želimo na MMC-ju sooblikovati pozitiven odnos do vrednot, kot so znanje, ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo. Pripovedujemo o ljudeh, ki se prebijajo skozi življenje z lastnimi sposobnostmi in talentom. Recimo o slovenskih dijakih, ki so letos osvojili srebrno in bronasto odličje na računalniški olimpijadi v Tajvanu, srebrno priznanje na lingvistični olimpijadi na Kitajskem, bronasti medalji na kemijski olimpijadi v Vietnamu, bronasti odličji na biološki olimpijadi v Indoneziji, bronasto priznanje na geografski olimpijadi na Poljskem, bronasti odličji na fizikalni olimpijadi v Kazahstanu, bronasti medalji na matematični olimpijadi v Južnoafriški republiki, bronasto odličje na astronomski olimpijadi v Romuniji in zlato, srebrno ter bronasto medaljo na olimpijadi mladih raziskovalcev Genius v ZDA.

Vprašanje, kako izrabiti njihove potenciale, bi morala postati prvovrstna tema političnih odločevalcev in medijev. Odhodi sposobnih in izobraženih ljudi, ki jih je iz leta v leto več, nas po besedah podjetnika Igorja Akrapoviča namreč vodijo v katastrofo. Prepričani smo, da je Uspešna Slovenija zato prava zgodba ob pravem času.