Novinar Dela je ta teden gost podcasta Številke, ki je pod drobnogled vzel novinarstvo.

Rdeča nit oddaje so številke. Te so po mnenju Kučića še kako pomembne pri novinarstvu, sploh občutek za številke: "Okoli sebe imamo ogromno merskih pripomočkov, s katerimi lahko v slogu junakov Julesa Verna, ki pridejo na samotni otok, ali Marsovca, ki obstane na Marsu, brez posebnih pripomočkov oceniš stvari okoli sebe. Pri novinarstvu to izredno pogrešam pri svojih kolegih. Če približno veš, koliko prebivalcev in kakšno demografsko strukturo imaš, lahko čisto intuitivno - še preden začneš računati - veš, ali sogovornik odgovarja pravilno ali pa te skuša prevarati. Takoj vidiš, katere številke so nemogoče."

Cilj je zmanjšati asimetrijo
Seveda je že ugotovil, da je bil včasih sam na tak način prevaran: "To pride s prakso. Na začetku se je to zgodilo večkrat, zdaj manjkrat. To je vedno mogoče, ker novinarji nimamo nikoli toliko insajderskih informacij, kot jih imajo sogovorniki. Pri novinarstvu je lahko asimetrija informacij ogromna. Transparenca je pomembna prav zato, da se ta asimetrija zmanjša."

V Angliji bolj izdelana identiteta
Kučić se je nekaj časa izobraževal v Veliki Britaniji, deloval je tudi na Guardianu. Kakšne so v novinarstvu razlike med obema prostoroma? "Ko sem bil v Angliji, sem se znebil ogromno napačnih predstav. Razmišljal sem slovensko, da je pri njih vse lažje, ker so tako večji in imajo toliko več denarja, lahko več zaposlujejo ter so lahko po vsem parametrih boljši od nas. V resnici so razlike med ljudmi še najmanjše. Če si v Sloveniji dober novinar, matematik, fizik ali kar koli, je naše znanje v tujini popolnoma konkurenčno. Tam niso superljudje, imajo enake težave, lovijo roke za objavo, čutijo pritiske lastnikov ... Razlika je v tem, da imajo bolj razdelano identiteto."

Novinar mora rasti
Opazil pa je še veliko razliko na področju hierarhije: "V nobeni tuji redakciji nisem videl 25-letnika, ki bi pisal komentarje in analize - razen morda na tehnološkem področju in še to samo do določene mere. Nikjer pa nisem videl tudi 45-letnika, ki bi pisal poročila s tiskovnih konferenc. To ne obstaja. Preprosto se ve, da za komentatorstvo potrebuješ določeno kilometrino. Če pri 45 nisi prišel v neke višje sfere novinarstva, potem nisi več v tem poklicu. Popolnoma je jasno, da ne moreš 20 let početi iste stvari in da moraš rasti."

Bo nekoč skupna vsota res samo 50.000?
Na eni strani obstajajo omenjene razlike, na drugi strani pa podobnost v sferi številk. Prodana naklada tiskanih dnevnikov povsod pada. "V letih 2002, 2003 sem delal diplomsko nalogo, v kateri sem se ukvarjal z analizo časopisnih trgov po Evropi. Na tako rekoč vseh zahodnih trgih, kjer so že imeli široko ponudbo, ki je takrat pri nas še nismo imeli, skupna naklada vsega, kar lahko uvrstimo v kakovostni tisk, dosega od dva do štiri odstotke populacije. V celotni Angliji si tako brez tabloidov prišel na manj kot 1,5 milijona izvodov prodane dnevne naklade, kar je malo. Na zagovoru diplome sem se skoraj sprl z enim članom komisije, ker sem napovedal, da bi se leta 2015 utegnilo zgoditi, da bi pri nas skupna naklada kakovostnega tiska padla na 50.000. Za tiste čase, ko je imelo samo Delo skoraj 100.000 izvodov, bogoskrunska trditev. Žal nismo daleč od te napovedi, je pa logično."

Modrost institucije
Kolumnist opozarja na pomanjkanje dolgoročnih strategij: "Ko sem bil leta 2006 na Guardianu, so začeli prenovo 'digital first'. Imeli so narejene projekcije, s katerimi so ugotovili, da če postanejo svetovna on-line znamka in pridobijo vsaj 30 milijonov dnevnih obiskovalcev po vsem svetu, imajo možnost, da preživijo leta 2015. Pri nas je bil splet v povojih in ni bilo nobenih premislekov, kaj bomo počeli leta 2015. Modrost institucije je povsem drugačna."

Papir se bo redefiniral
Kljub padanju prodanih izvodov pa Kučić verjame, da se ne bo zgodilo kmalu, ko bo kakšen dnevnik propadel, verjame pa, da bo sledila "redefinicija papirja". "Tako kot vsak trdovraten, star medij ima svoje prednosti. Vprašanje, ali bo papir ostal medij, na katerem se bo izvajalo množično, vsesplošno informiranje javnosti. Najverjetneje pa bo ostal sredstvo za informiranje specifičnih javnosti."

Ni pozabil na veselja v sebi
Pred meseci je z nekaj prijatelji začel ustvarjati mrežo podcastov Marsowci. "Počnemo nekaj, kar v medijskih praksah ni navzoče in nas vrača v preteklost. To so veselja, ki jih imamo v sebi. Z leti se lahko to izgubi, to sem opazil pri ogromno mojih kolegov v različnih ustvarjalnih panogah. Pozabili so, zakaj so sploh šli v ta poklic, preveč se ukvarjajo z vodilnimi, lastniki ... To je vse res, a v ozadju je še vedno želja ... kot novinar si lahko še vedno firbec."

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Lenart J. Kučić razmišlja o medijih, ustvarjanju Marsowcev (v katerih je govor o knjigah, fotografiji in glasbi), pisanju knjig, umetni inteligenci ...

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- Statistika, ki je bila izhodišče pogovora
- Projekt Marsowci