Tuaregi se že več desetletij bojujejo za svojo državo na severu Malija. Po pljusku orožja iz Libije in državnemu udaru v Bamaku jim je uspelo zavzeti sahelski del Malija, a so njihov boj izkoristili in se mu pridružili islamski skrajneži s svojo agendo. Foto: Reuters
Tuaregi se že več desetletij bojujejo za svojo državo na severu Malija. Po pljusku orožja iz Libije in državnemu udaru v Bamaku jim je uspelo zavzeti sahelski del Malija, a so njihov boj izkoristili in se mu pridružili islamski skrajneži s svojo agendo. Foto: Reuters
Mali
Od marca je severni del Malija v strahu pred nasiljem zapustilo skoraj pol milijona ljudi. Foto: EPA
Mali
Malijska vojska je bila že pred vojaškim udarom v razsulu, po tem pa je skoraj pred razpadom. Foto: Reuters

Generalni sekretar ZN-a je varnostnemu svetu predlagal, da podpre napotitev vojakov v Mali, ki je po vojaškem udaru marca letos padel v politično krizo, kar so izkoristili tuareški uporniki in zavzeli severni del države, njihov upor pa so izrabili islamski skrajneži, ki so tudi sami zavzeli nekatera območja in začeli uveljavljati stroge islamske zakone.

Nekateri skrajneži so povezani tudi s teroristično mrežo Al Kaida, ki predstavlja vse večjo grožnjo stabilnosti v Sahelu, saj so tamkajšnje države preslabotne, da bi lahko zaustavile njihovo delovanje na obsežnih in negostoljubnih območjih tega dela Afrike.

Zahodne in afriške države so se oktobra dogovorile za vojaško posredovanje v Maliju in regionalno zahodnoafriško združenje držav ECOWAS je obljubilo, da bo za operacijo prispevalo med tri in štiri tisoč vojakov, ki naj bi najprej pomagali pri urjenju malijskih vojakov in nato sprožilo akcijo proti upornikom na severu države.

Krovna afriška organizacija je opozorila, da napotitev afriških vojakov v Mali potrebuje sredstva ZN-a, saj bi le tako lahko zagotovili učinkovito in dolgoročno podporo misiji.

Ban je v poročilu VS-ju predlagal, da bi začetne bojne operacije financirali na podlagi "prostovoljnih in dvostranskih prispevkov", kar po mnenju diplomatov pomeni, da bi za sredstva zaprosili Evropsko unijo.

Mnoga vprašanja glede misije ostajajo odprta
Podsekretar ZN-a za politične zadeve Jeffrey Feltman je VS-ju pojasnil, da bodo vojaki Afriške unije in Malija od mednarodnih partnerjev potrebovali znatno podporo, med drugim tudi v opremi, logistiki in seveda v denarju.

"ZN ima omejene možnosti za zagotovitev podpore bojnim enotam v bližnji prihodnosti," je dejal.

Opozoril je, da se Ban zaveda pomembnosti takojšnjega ukrepanja v Maliju, vendar pa še vedno ostajajo odprta vprašanja glede tega, kdo bo vodil, vzdrževal, opremil in financiral malijske in afriške vojake.

"To ne bo mirovna operacija. To bo vojna operacija in to predstavlja težave za način razmišljanja ZN-a," je še dodal.

Vojaški svetovalci iz Malija in AU-ja bi morali natančen načrt operacije pripraviti že do konca novembra, a Ban ni bil zadovoljen z njihovim delom in ga je označil za "nepopolnega".

Vodja mirovnih operacij ZN-a Herve Ladsous je v sredo dejal, da operacija v Maliju ni pod vprašajem, toda skoraj zagotovo se ne bo začela pred septembrom ali oktobrom prihodnje leto.

Po njegovih besedah je potreben čas, da se malijska vojska znova postavi na noge, saj je pred skorajšnjim razpadom, upoštevati pa je treba tudi vremenske razmere v tem obdobju in začetek mirovnih pogovorov predstavnikov oblasti v Bamaku z uporniki s severa države.