Gradnja nove administrativne prestolnice se je začela leta 2015 in jo že krasijo številne nove zgradbe in nebotičniki, ki bodo po zagotovilih oblasti tvorili na trajnostnem razvoju zasnovano visokotehnološko, zeleno in pametno mesto. Kot poudarjajo v Egiptu, ne gre za novo glavno mesto, ki s svojo večtisočletno zgodovino še naprej ostaja Kairo, ampak za novo upravno in finančno središče države.

"Rojstvo nove države"

Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi je selitev vlade v novo prestolnico označil za rojstvo nove države in začetek nove republike. Gre za najprestižnejši projekt njegovih urbanističnih načrtov v okviru "Vizije 2030" za več kot stomilijonsko državo, te je razgrnil po prihodu na oblast leta 2014. Stroške gradnje mesta v velikosti Singapurja ocenjujejo na okoli 45 milijard dolarjev, a poznavalci so prepričani, da bo ta številka še poskočila.

Po razglasitvi projekta na gospodarskem forumu marca leta 2015 je egiptovska vlada za gradnjo prestolnice sklenila partnerstvo z Združenimi arabskimi emirati, a je zaradi nesoglasij glede pogojev sporazuma to že po nekaj mesecih propadlo in oblasti so kot glavnega deležnika vključile vojsko, ki je v Egiptu vedno igrala ključno vlogo pri vodenju države na vseh področjih.

Eden vidnejših partnerjev v projektu je Kitajska oziroma njeno državno gradbeno podjetje CSCEC, ki mu je bila zaupana gradnja poslovnega središča v vrednosti treh milijard dolarjev, od katerih jih bodo 85 odstotkov s posojili zagotovile kitajske banke.

Nova prestolnica, ki še nima imena, saj izbiranje še vedno poteka, leži v puščavi okoli 45 kilometrov vzhodno od Kaira na poti do pristaniškega mesta Suez in Sueškega kanala. Ko bo zgrajena v celoti, se bo raztezala na skupno 700 kvadratnih kilometrih, kjer predvidevajo, da bo živelo približno 6,5 milijona ljudi.

Z novo prestolnico želi Egipt razbremeniti glavno mesto Kairo, ki je med največjimi urbanimi središči na svetu. V njem danes živi več kot 20 milijonov ljudi, kar je petina vsega egiptovskega prebivalstva, ta številka pa naj bi se v prihodnjih desetletjih podvojila. S 50.000 prebivalci na kvadratni kilometer je egiptovsko glavno mesto eno najgosteje naseljenih mestnih območij na svetu, kar se že čuti pri nenehni gneči na mestnih cestah in onesnaženem zraku.

Elektrika iz sončnih elektrarn

Novo mesto bo sestavljeno iz vladnega okrožja, diplomatske četrti, finančnega središča z 20 nebotičniki, kulturnega središča, športnega parka in 21 stanovanjskih sosesk, med katerimi se bo raztezalo 650 kilometrov cest.

Po mestu bodo posejana številna zelena območja, med njimi mestni park, ki bo dvakrat večji od Centralnega parka v New Yorku, in več umetnih jezer. Glede na navedbe oblasti bodo zgradili več kot 2000 izobraževalnih ustanov, 663 bolnišnic, 1250 mošej in cerkva, 40.000 hotelskih sob, stadion z 90.000 sedeži ter za štiri Disneylande velik zabaviščni park. Mesto in prebivalci se bodo oskrbovali z elektriko iz sončnih elektrarn, ki se bodo razprostirale na 90 kvadratnih kilometrih površin.

Zgrajeno je tudi novo mednarodno letališče, s katerim bodo razbremenili mednarodno letališče v Kairu. Predsednik Al Sisi ga je slovesno odprl leta 2019, vendar je še v fazi poskusnega obratovanja. Zaradi naraščajočih potreb letalskega prometa so sicer zahodno od Kaira zgradili še eno novo mednarodno letališče, ki je namenjeno zahodnemu delu glavnega mesta.

Kairo in nova prestolnica bosta povezana z električno monoželeznico, s katero se bo 56,5 kilometra dolga razdalja z 21 vmesnimi postajami premagala v približno eni uri. Druga linija monoželeznice bo povezovala Gizo z Mestom 6. oktobra v dolžini 42 kilometrov.

Vlaki INNOVIA proizvajalca Bombardier, ki bodo popolnoma avtonomni in brez strojevodij, bodo vozili s hitrostjo do 80 kilometrov na uro in bodo lahko v eni uri v eno smer prepeljali do 45.000 potnikov. S skupno dolžino 98,5 kilometra bo to najdaljše avtonomno monoželezniško omrežje na svetu, stroški za njegovo gradnjo pa naj bi znašali več kot štiri milijarde dolarjev.

Vladno okrožje bosta krasila nova predsedniška palača in poslopje parlamenta, tja pa bodo preselili tudi več kot 30 ministrstev in centralno banko. Prva selitev vladnih pisarn, uradov in predstavništev skupaj z več kot 50.000 javnimi uslužbenci se je začela decembra lani in naj bi trajala pol leta, čemur bodo sledile naslednje faze.

Osrednje mesto v kulturno-umetniškem okrožju zaseda nova operna hiša, največja na Bližnjem vzhodu in med večjimi na svetu, ki jo je predsednik Al Sisi odprl na slovesnosti lani novembra, ko je nastopil dunajski filharmonični orkester pod vodstvom Riccarda Mutija.

Operna hiša bo obdana z gledališči, kinodvoranami, muzeji, knjižnicami in drugimi kulturnimi ustanovami. Oblasti si želijo, da bi Egipt s tem kulturnim okrožjem postal kulturno-umetniško središče širše regije.

Največja mošeja in cerkev

Nova prestolnica ima že zgrajeno največjo mošejo v Egiptu, mošejo Al Fatah Al Alim, ki ima prostora za okoli 17.000 vernikov in je s 450.000 kvadratnimi metri druga največja mošeja na svetu po površini.

Al Sisi je mošejo slovesno odprl januarja pred dvema letoma in na isti dan odprl še koptsko cerkev Kristusovega rojstva, ki je postala največja krščanska cerkev na Bližnjem vzhodu. Kopti v večinsko muslimanskem Egiptu predstavljajo deset odstotkov prebivalstva in so bili dolgo zapostavljeni, v zadnjih letih pa so bili tudi tarča napadov islamskih skrajnežev.

Najvišji nebotičnik v Afriki in na svetu

Med vsemi nebotičniki v finančnem središču bo kraljeval Iconic Tower, ki bo s 385 metri višine najvišja zgradba na afriški celini. Gradnjo so začeli leta 2018 in lani avgusta dokončali okostje nebotičnika, ki ga gradi kitajski CSCEC in zaposluje več kot 5000 gradbenih delavcev. Gradnjo 80 nadstropij visokega nebotičnika naj bi končali januarja prihodnje leto.

Če bo šlo vse po načrtih, pa Iconic Tower ne bo dolgo najvišji nebotičnik v mestu, saj ga bo močno prekašal Oblisco Capitale, ki bo z napovedanimi tisoč metri višine celo najvišja zgradba na svetu in bo za 170 metrov presegel dubajski nebotičnik Burdž Kalifa. 165 nadstropij visok nebotičnik nameravajo začeti graditi leta 2024 in ga dokončati do leta 2030.

Stanovanja nedostopna večini prebivalcev

Medtem ko je gradnja vladnih poslopij že večinoma končana, pa se še naprej nadaljuje gradnja stanovanjskih predelov, kjer bodo v 21 soseskah živeli prebivalci nove prestolnice, ki naj bi bila kot pametno mesto pravo nasprotje Kaira. Prebivalcem bo tako na voljo enotna aplikacija za plačevanje nakupov in storitev, s katero bo mogoče lokalnim oblastem prijaviti tudi težave ali podati svoje predloge.

Po mestu bo razporejenih 6000 varnostnih kamer, s katerimi naj bi omogočili boljšo prometno pretočnost in zgodnje opozarjanje na nesreče, a tudi spremljali sumljive dejavnosti in posameznike. Oblasti zagotavljajo, da bo nadzorni sistem namenjen preprečevanju tatvin in zagotavljanju varnosti v skladu z egiptovskimi zakoni in mednarodnimi standardi. A temu številni ne verjamejo glede na zatiranje nasprotnikov oblasti pod vladavino Al Sisija, ki je do zdaj uveljavljal strog nadzor nad spletom in omejil pravico do protestov.

Z napredno tehnologijo nameravajo oblasti bolje upravljati odpadke in zmanjšati njihovo količino, poleg tega pa pravočasno zaznavati okvare na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju.

Ob velikopoteznih načrtih se domačini sprašujejo, kdo si bo lahko privoščil bivanje v novi prestolnici države, kjer tretjina prebivalcev živi pod pragom revščine, zato so po prepričanju številnih stanovanja namenjena le privilegirani eliti. Kot navaja Al Džazira, bo cena dvosobnega stanovanja okoli 50.000 dolarjev, vsekakor nedosegljiva številka za večino glede na to, da BDP na prebivalca v Egiptu znaša 3500 dolarjev.

Z novim mestom tako ne bodo reševali stanovanjskega vprašanja številnih revnejših prebivalcev Kaira in bo služilo le peščici bogatih. Oblasti sicer zagotavljajo, da bodo poskrbele tudi za socialna stanovanja, a podrobnosti še niso razkrile. Kritiki megalomanske gradnje zato menijo, da bi bilo denar bolje uporabiti za izboljšanje stanovanjskih razmer v revnih predelih dosedanje prestolnice.

Nova administrativna prestolnica ni edini nov urbani projekt, ampak le največji od vseh 37 pametnih mest, ki jih nameravajo v bližnji prihodnosti zgraditi v Egiptu. Drugi največji tak projekt je Novi Alamein ob sredozemski obali, kjer naj bi živelo dva milijona ljudi in se že dvigajo veličastni nebotičniki skupaj z drugimi razkošnimi objekti.

Tako kot pri novi prestolnici se tudi pri drugih urbanih projektih še naprej porajajo vprašanja, komu so sploh namenjena, od kod bodo zagotovili ogromne količine vode za zelena mesta in kako bodo pametna mesta oskrbovali z zadostno količino elektrike.