Obsojeni so streljanja na več deset protestnikov, poroča BBC. Nadaljnjih 54 ljudi so obsodili na pet let zapora, 22 ljudi pa so oprostili, je sporočilo mednarodno priznano pravosodno ministrstvo.

Pravosodno ministrstvo v izjavi ni podalo podrobnosti sodbe. Uradnik ministrstva je sporočil le, da se sodba nanaša na sile, zveste nekdanjemu libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, preden so ga v Tripolisu odstavili.

BBC-jev severnoafriški dopisnik Rana Jawad medtem poroča, da gre v primeru, znanem tudi kot Trik Al Sareeh, za podpornike Gadafija, ki so tik pred osvoboditvijo mesta streljali na prebivalce tripolitanskega mestnega okrožja Abu Salim, ki so na ulicah že proslavljali padec režima.

Gre za prvo sojenje libijskega sodišča v Tripolisu po letu 2015, ko so na smrt obsodili več deset Gadafijevih sodelavcev, med drugim njegovega sina Saifa Al Islama, ki je bil lani izpuščen iz zapora in se vključil v libijsko politiko. Vendar po uradnih podatkih Libija po letu 2011 usmrtitev ni izvedla. Vsi takrat obsojeni so končali v zaporu.

V svojem zadnjem letnem poročilu je humanitarna skupina Amnesty International libijski sodni sistem označila za "disfunkcionalen" in dodala, da je več v libijskih zaporih po letu 2011 priprtih brez sodnega nadzora ali možnosti pritožbe.

Po 2011 Libija brez trdne oblasti
Prvi dve leti po odstavitvi in usmrtitvi Gadafija je Libijo pretresalo nasilje in nestabilnost brez trdne oblasti v državi. Še danes se za oblast bori več skupin. Samooklicana Islamska država je konec leta 2016 po vojni izgubila nadzor nad mestom Sirte in več drugimi obalnimi mesti, od koder zdaj več tisoč prebežnikov čaka na svojo priložnost za tvegano pot v Evropo.

Libijska vlada narodne enotnosti je bila s posredovanjem Združenih narodov oblikovana konec leta 2015. Vlado v Tripolisu vodi libijski premier Fajez Al Saradž. Vzhodni del Libije nadzira vojska pod poveljnikom Kalifo Haftarjem. Na območju celotne Libije se za oblast bori tudi več različnih milic, na jugu in vzhodu države potekajo intenzivni boji.

Razpršena oblast z dogovorom o volitvah
Premier Saradž, poveljnik Haftar, Aguila Saleh Isa – predsednik državnega zbora s sedežem v Tobruku, ki nasprotuje administraciji pod vodstvom ZN-a, in Kalid Al Mišri – vodja najvišjega posvetovalnega odbora libijskega parlamenta iz leta 2012 – so se v prisotnosti predsednikov sosednjih držav ter predstavnikov EU-ja in ZDA v Parizu maja letos dogovorili o demokratičnih volitvah. Zasedanja se niso udeležili predstavniki zahodnega mesta Misrata.

Udeleženci sicer niso podpisali nobenega dogovora, zaradi česar mednarodni opazovalci dvomijo o izvedbi. Zadnje volitve leta 2014 so državo pahnile le še v globljo krizo, še poroča BBC.