Zaradi zaprtja šol med pandemijo in prekinitve programov pomoči je po podatkih Unicefa v nevarnosti še dodatnih dva milijona deklet, skupno pa naj bi jih bilo 70 milijonov. Porast nasilne prakse obrezovanja spolovil so opazili v večini od 30 držav, v katerih je tudi sicer običajna.
Kršenje pravic
Obrezovanje ženskih spolovil je ena od oblik kršenja človekovih pravic in se nanaša na vse procese delnega ali popolnega odstranjevanja zunanjega spolovila pri ženski zaradi razlogov, ki niso zdravstvene narave. Prakso izvajajo v 31 državah po svetu, in sicer v Afriki, na Bližnjem vzhodu v Aziji in Latinski Ameriki.
Po svetu je več kot 200 milijonov deklic, ki so bile podvržene temu posegu, polovica jih živi v Egiptu, Etiopiji in Indoneziji, neuradno jih 600.000 živi v Evropski uniji (EU).
Poseg, ki ga navadno izvedejo pred dekličinim 15. rojstnim dnem, pusti trajne posledice, med drugim močne bolečine in krvavitve ter duševne težave.
"Iščejo deklice, ki bi jih lahko obrezali"
Čeprav so v zahodnem delu Afrike leta 2014, ko se je tu širila ebola, zaradi epidemioloških ukrepov opazili upad obrezovanja žensk in so na Unicefu pričakovali, da se bo tudi ob pandemiji covida-19 zgodilo podobno, saj so v veljavi podobni ukrepi, je izid ravno nasproten.
Unicef dobiva poročila, ki pričajo o tem, da v času pandemije covida-19 ljudje, ki izvajajo obrezovanje, "dejavno iščejo deklice, ki bi jih lahko obrezali", je povedala Nankali Maksud z Unicefovega oddelka za preprečevanje škodljivih praks.
Poleg tega na porast vplivajo zmanjšano število socialnih delavcev in predstavnikov varnostnih sil v skupnostih ter zaprtje šol in povečevanje revščine.
"Ugotovili smo, da v nekaterih državah obstajajo povezave med porokami otrok in obrezovanjem spolovil," razlaga Nankali Maksud in pojasnjuje, da se z obrezovanjem vrednost dekleta v določenih skupnostih poveča.
"Da bi skupnosti in družine lahko preživele, pred poroko dekleta obrežejo," pojasni sogovornica in dodaja, da družina s tem prejme tudi doto.
Tudi v Evropi
Humanitarne organizacije opozarjajo, da so bile posegu izpostavljene tudi ženske, ki živijo v Evropi. V Združenem kraljestvu naj bi jih bilo 137.000, v Franciji pa 125.000, sledita Nemčija in Italija, kjer živi po 70.000 žensk s to izkušnjo. Po neuradnih podatkih naj bi jih bilo skupno v Evropi 600.000.
Predvidevajo, da je v nevarnosti, da bodo prisiljene v poseg, še 180.000 žensk v 13 evropskih državah. Ker poseg navadno izvedejo med šolskimi počitnicami, ko deklice z družino potujejo v domače kraje, se je praksa v Evropi med pandemijo nekoliko ustavila, vendar direktorica evropske zveze za ustavitev te prakse Anna Widegren opozarja, da se lahko začne izvajati tudi na evropskih tleh, nekatere družine pa so poseg zgolj prestavile na čas, ko bodo potovanja spet dovoljena.
Prihodnost drugačna?
Organizacija združenih narodov (ZN) si prizadeva za to, da bi se praksa popolnoma izkoreninila do leta 2030, kar pa je bilo že pred pandemijo covida-19 malo verjetno.
"Zadnji podatki so neverjetno žalostni," pravi Widegrenova in opozarja: "Jasno je videti, da se pri nekaterih mejnikih, ki smo jih že dosegli, pomikamo nazaj."
"Kar se tiče napredka, še nismo tam, kjer bi radi bili, a svet je glede tega vse enotnejši in sporoča, da te prakse ne sprejema več," je optimistična Widegrenova.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje