Napadi na vaščane v Darfurju so se začeli že prejšnji teden, so opozorili v misiji ZN-a za koordinacijo humanitarne pomoči v Sudanu. Kot so pojasnili, je do smrtonosnega spopada prišlo v soboto v vasi Masteri severno od kraja Beida. Predtem je bilo v napadih na več okoliških vasi požganih več hiš in oplenjenih več trgovin, ubitih pa okoli 20 ljudi, med njimi tudi otrok. V nedeljo se je zgodil še en napad, v katerem so storilci ubili več kot 60 ljudi. Odgovornosti ni prevzela nobena skupina.

Sudanski premier Abdala Hamdok je zato napovedal, da bo na območje napotil dodatne varnostne sile, da bodo zavarovale državljane in tudi kmetijsko sezono. Prebivalci v Darfurju so se namreč letos prvič po več letih vrnili na polja.

Kriza v Darfurju, pokrajini na zahodu Sudana, ki meji na Libijo, Čad in Centralnoafriško republiko, se vleče že več kot 15 let. Spopadi so februarja 2003 izbruhnili večinoma zaradi suše in širjenja puščave, ko so milice arabskih nomadskih plemen začele napadati domorodno črnsko prebivalstvo, ki naj bi jih začelo preganjati. Milice džandžavidov so imele tudi podporo sudanskih oblasti, čeprav so te to zanikale.

Nemirna pokrajina, velika kot Nemčija

Po neuradnih podatkih ZN-a je bilo v teh spopadih ubitih okoli 300.000 ljudi, okoli 2,7 milijona pa jih je postalo beguncev. V pokrajini, ki je velika približno kot Nemčija, je sicer leta 2009 živelo okoli šest milijonov ljudi.

V številnih državah so spopade označili za genocid nad nearabskimi prebivalci. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v vojni v Darfurju obtožilo tudi zdaj že nekdanjega sudanskega predsednika Omarja Al Baširja. Za zdaj je bil obtožen le korupcije.

Leta 2010 je sicer prišlo do dogovora o premirju, ki naj bi vodil do mirovnega dogovora, a je bila ta ustavite ognja večkrat prekršena. Po lanskem padcu Al Baširjevega režima je prišlo do novih zavez glede končanja nasilja v Darfurju, a so tudi te očitno pred veliko preizkušnjo.