Spor se je začel leta 1975, ko sta po umiku kolonialne Španije Zahodno Saharo napadla Maroko in Mavretanija. Maroko si je redko poseljeno, a z naravnimi viri bogato ozemlje priključil. Zaradi štiridesetletne zasede je Zahodna Sahara znana tudi kot "zadnja afriška kolonija".

Številni Sahravijci so pred maroško invazijo pobegnili v sosednjo Alžirijo, kjer še danes životarijo v begunskih taboriščih, kjer po različnih ocenah živi med 100.000 in 200.000 ljudi.

Fronta Polisario se je uprla zasedbi in leta 1976 ob podpori Alžirije in Libije razglasila republiko. Vsa ta leta zahteva tudi razpis referenduma o neodvisnosti, a Maroko to možnost zavrača in ponuja samoupravo.

ZN upa na obnovo pogajanj
Pod okriljem Združenih narodov se je danes v Ženevi začela dvodnevna konferenca o Zahodni Sahari, prva po šestih letih, na kateri sodelujejo predstavniki Maroka in gibanja Polisario, ki sta bila do premirja leta 1991 v vojni.

ZN upa, da bodo pogovori pomagali k obnovi pogajanj. Zadnji pogovori so propadli pred šestimi leti, zadnja neposredna pogajanja med Polisariem in Marokom pa leta 2007 zaradi nesoglasij o statusu ozemlja in referenduma.

ZN konferenco v obliki okrogle mize označuje za "prvi korak do obnovitve pogajanj za dosego pravične, trajne in sprejemljive rešitve, ki bo omogočila samoodločbo prebivalcev Zahodne Sahare". Pogovore vodi odposlanec ZN-a in nekdanji nemški predsednik Horst Köhler. Generalni sekretar Antonio Guterres je vse strani pozval k sodelovanju v pogovorih brez postavljanja pogojev.

Na pogovorih tudi Alžirija in Mavretanije
Pogovorov se udeležujeta tudi zunanja ministra sosednjih držav Alžirije in Mavretanije, ki se je po zasedbi ozemlja pred štirimi desetletji nato tudi umaknila z območja in priznala republiko.

Republiko Zahodo Saharo je doslej priznalo 84 članic Združenih narodov. Med njimi ni Slovenije. Priključitev ozemlja k Maroku ni mednarodno priznana.