Tigraj, kjer živi okoli šest milijonov ljudi, je večinoma še pod blokado, opozarja ZN, tri četrtine prebivalcev pa sprejemajo ekstremne ukrepe, da preživijo, piše v WFP-jevem poročilu.

WFP opozarja, da 83 odstotkom Tigrajcev primanjkuje hrane, vse več ljudi poje le en obrok dnevno, veliko je beračenja, poroča Al Džazira.

Po podatkih ZN-a je v Tigraj od sredine julija prišlo manj kot 10 odstotkov potrebnih zalog, vključno z zdravili in gorivom. Vse mednarodne nevladne organizacije, ki tam delujejo, so porabile svoje gorivo, zato njihovo osebje preostanek pomoči dostavlja peš, kjer je to mogoče.

Vlada v Adis Abebi je za probleme z dobavo pomoči delno okrivila nesigurnost, ki jo, kot pravi, povzročajo tigrajski uporniki.

Človekoljubni delavci pa krivijo tudi birokratske ovire, vključno s preiskavami in zaseganjem predmetov, tudi osebnih zdravil, pred vstopom v Tigraj.

Pomoč je medtem začela prihajati v regiji Amhara in Afar, potem ko so vdori tigrajskih sil tam povzročili razselitev več sto tisoč ljudi. V Amhari se je obseg lakote več kot podvojil v petih mesecih zaradi nedavnih spopadov med etiopsko vojsko in tigrajskimi silami, sporoča WFP. Podhranjenih je več kot 14 odstotkov otrok, mlajših od pet let, in skoraj tretjina nosečnic in žensk, ki dojijo.

Vojna v Etiopiji je izbruhnila novembra 2020 po večmesečnih napetostih med vlado premierja Abija Ahmeda in Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto (TPLF). Premier je 28. novembra razglasil zmago, ko so vladne sile vstopile v tigrajsko glavno mesto Mekele, a spopadi so se vlekli naprej. Nato je prišlo do preobrata in tigrajske sile so povrnile večino izgubljenega ozemlja, pozneje pa so sprožile še protiofenzive v sosednja Amharo in Afar.

V spopadih je umrlo več deset tisoč ljudi, več milijonov pa jih je bilo prisiljenih zapustiti domove. Človekoljubne organizacije so opozorile, da bi lahko s svojim delovanjem v Tigraju povsem prenehale do konca februarja, sporočajo iz ZN-a.