Begunci in migranti se vsak dan soočajo z nasiljem in s težkimi življenjskimi razmerami, ker se številne vlade bolj ukvarjajo z varovanjem lastnih meja kot z varovanjem njihovih življenj in človekovih pravic, opozarja AI.

Letno poročilo vsebuje pregled po regijah in ločena poročila o razmerah človekovih pravic v 159 državah in ozemljih sveta, kot že nekaj let zapored pa je vključena tudi Slovenija. AI je lani opazil omejevanje svobode izražanja v najmanj 101 državi, mučenje ljudi ali druge oblike slabega ravnanja z njimi v najmanj 112 državah, v 50 državah pa so bile varnostne sile v mirnem času odgovorne za nezakonite poboje.

Milijon in pol beguncev iz Sirije
"Poročilo za leto 2012 letos objavljamo v času žalostnega rekorda: število beguncev in iskalcev azila iz Sirije je doseglo milijon in pol. Njihove tragične usode nas znova opominjajo na položaj beguncev, iskalcev azila in migrantov. Zanje postaja svet vedno bolj sovražen," je dejala direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel. Kot je poudarila, je predvsem v razvitih državah sam institut azila oslabljen, vlade ne zagotavljajo zadostnih bivanjskih kapacitet, številni begunci in migranti pa so izpostavljeni naraščajoči nestrpnosti, ksenofobiji in diskriminaciji.

Lani je zaradi spopadov in grobih kršitev človekovih pravic svoje domove zapustilo na stotisoče ljudi po vsem svetu - od Severne Koreje in Sirije do Malija, Sudana in DR Kongo. Danes je 15 milijonov ljudi registriranih beguncev, kar 46 odstotkov jih je mlajših od 18 let. Ženske in otroci so najbolj ranljiva skupina beguncev in migrantov, ki se sooča s spolnim nasiljem, neenakopravnostjo in diskriminacijo.

Lažje prečka meje orožje
AI še opozarja, da begunci težje prečkajo državne meje kot pa pošiljke z orožjem. V nasprotju z ravnanjem z migranti, iskalci azila in begunci, ki jih na mejah pričaka stroga migracijska politika, lahko pošiljke z orožjem in strelivom relativno neovirano prečkajo številne državne meje. "To se dogaja, čeprav je bilo zaradi neodgovorne trgovine s konvencionalnim orožjem in strelivom na stotisoče ljudi ubitih, ranjenih ali pa so morali zbežati s svojih domov," piše v poročilu AI.

Organizacija sicer pozdravlja napredek, ki je bil narejen na tem področju. Aprila je 155 držav v Generalni skupščini ZN-a glasovalo za pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem, samo tri države so glasovale proti. Kot poudarjajo v AI, je to pomembna zmaga in jasno sporočilo, da je mogoče spremeniti tudi tako donosno trgovanje, kot je mednarodna trgovina z orožjem in strelivom. "Zdaj nas čaka naslednja etapa: države bomo pozivali, naj čim prej pogodbo prenesejo v svoj notranji pravni red in jo začnejo dejansko uporabljati," je še povedala Poselova.

Slovenija: Znova črne pike
AI v poročilu o stanju človekovih pravic za Slovenijo znova izpostavlja problematiko izbrisanih in diskriminacijo Romov. Amnesty opozarja, da se je nadaljevalo odrekanje povrnitve pravic izbrisanim. "Pretekle zakonodajne pobude jim niso uspele zagotoviti odprave pretrpljenih kršitev ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic ali zagotoviti dostopa do teh pravic v prihodnosti. Oblasti tudi niso predstavile nobenih novih ukrepov za povrnitev njihovih pravic," je zapisala v poročilu.

V poročilu opozarjajo tudi, da do konca leta 2012 ni bilo dejavnosti, ki bi nakazovale, da oblasti pripravljajo posebno shemo odprave krivic za vse izbrisane, kar je lani junija Sloveniji naložilo Evropske sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Slednje je državi za pripravo celovitega sistema izplačila odškodnin izbrisanim določilo enoletni rok. Kot je dejal vodja projektov za pravice Romov in izbrisanih pri Amnesty International (AI) Slovenije Blaž Kovač, so zaskrbljeni, ker slabo leto po izdaji sodbe na mizi še ni nekih konkretnih ukrepov - konkretne vsebine, ki naj bi sodbo tudi izvršili.

Brez pravnega okvira
V poročilu AI tudi ugotavlja, da vladi znova ni uspelo zagotoviti zadostnih mehanizmov monitoringa primerov diskriminacije Romov. Prav tako ni uspela kako drugače zagotoviti pravnega in institucionalnega sistemskega okvira, ki bi žrtvam diskriminacije omogočal učinkovito zaščito.

"Večina Romov, ki so na ruralnih območjih živeli v izoliranih in segregiranih neformalnih naseljih, ni imela možnosti dostopa do primernih bivališč. Prav tako so živeli brez pravne varnosti nastanitve in brez zaščite pred prisilnimi izselitvami. Številni so bili še naprej brez dostopa do javnih storitev, vključno z dostopom do vode za zadovoljitev vsakodnevnih potreb. Pogosto so bili Romi v teh primerih prisiljeni vodo pridobivati iz onesnaženih potokov ali javnih pip na bencinskih črpalkah ali pokopališčih," je zapisano v poročilu.

Po Kovačevih besedah predvsem na jugovzhodu države Romi še vedno živijo brez dostopa do vode, brez elektrike, brez pomoči in pogosto brez empatije tamkajšnjih prebivalcev. Včasih se o njih odloča brez njih, torej brez sodelovanja njihovih predstavnikov. Je pa Kovač omenil tudi pozitivne premike na področju izobraževanja, čeprav so po njegovih navedbah tudi tu še veliki izzivi.