Pomoč je bila Iračanom dostavljena le nekaj ur po tem, ko so ameriška letala v petek zvečer štirikrat bombardirala položaje pripadnikov skrajne Islamske države (IS) na severu Iraka v okolici kurdske prestolnice Erbil. Skrajneži Islamske države so namreč v zadnjih dneh in tednih zavzeli še več območja na severu Iraka in zdaj vse bolj grozijo kurdski prestolnici. Na goro Sindžar se je tako pred skrajneži zateklo več deset tisoč ljudi.

Na Sindžar odvrgli 72 paketov pomoči
V petek sta ameriška lovca odvrgla lasersko vodeni 250-kilogramski bombi na topniške položaje islamskih skrajnežev, nekaj ur pozneje pa so štirje mornariški lovci uničili kolono sedmih vozil, brezpilotno letalo pa minometni položaj. Iz Pentagona so ponoči sporočili, da so po napadih opravili tudi drugo dostavo pomoči, skupno 72 paketov hrane, vode in drugih osnovnih potrebščin.

Prebivalci Erbila so si oddahnili, ker so jim Američani priskočili na pomoč, in v nasprotju z letom 2003 so ameriška letala na iraškem nebu tokrat dobrodošla novica za večino Iračanov, še posebej Kurdov in pripadnikov manjšin.

ZDA kopenske ofenzive ne načrtujejo
Američani so sporočili, da ne načrtujejo kopenske invazije, da pa ne izključujejo drugih oblik pomoči nemočni iraški vojski. Ameriški predsednik Barack Obama je tako v četrtek javnost obvestil, da je odobril zračne napade za zaščito ameriških interesov in pomoč beguncem, ki so se pred nasiljem zatekli v gore, kjer jim grozita pomanjkanje vode in hrane. Letalski napadi naj bi bili namenjeni tudi pomoči kurdskim in iraškim silam v boju proti IS-ja, akcija pa časovno ni omejena.

Ameriška največja zaveznica v invaziji leta 2003, Velika Britanija, je možnost vojaške intervencije že izključila, je pa ZDA podprla v tem, da "bi se morali postaviti za vrednote, v katere verjamemo - v pravico do svobode in dostojanstva -, ne glede na versko prepričanje". Ameriško akcijo tokrat podpira ostra nasprotnica invazije leta 2003, Nemčija, ki je napovedala, da bo zagotovila 2,9 milijona evrov humanitarne pomoči, in obljubila dodatno pomoč, če bi bilo to potrebno. Pomoč je obljubila tudi Francija.

Predsednik Obama naj bi v sobotnem rednem nagovoru Američanov ponovil, da bodo ZDA zaščitile ljudi na gori Sindžar in pomagale iraški vladi, da se spopade z IS-jem, hkrati pa naj bi znova zagotovil, da ameriških sil, ki so jih dokončno umaknili leta 2011, v Irak ne bodo znova pošiljali. Ameriški zunanji minister John Kerry je dejal, da "kampanja terorja proti nedolžnim jazidom in kristjanom ter groteskno nasilje opozarjajo na genocid; če je kdo potreboval budnico, je ne potrebuje več". S tem je prikimal podpredsedniku Joeju Bidenu, ki je iraškemu predsedniku Fuadu Masumu zagotovil, da bodo ZDA preprečile genocid.

Ob tem ZDA tudi pozivajo iraške voditelje, naj čim prej sestavijo vlado narodne enotnosti, ki se bo lahko v polni meri spopadla s skrajneži.

Skrajneži napadajo sever Iraka
Islamski skrajneži Islamske države (IS) so junija osvojili drugo največje iraško mesto Mosul, od tam pa sprožili ofenzivo proti Bagdadu, ki so jo iraške sile zaustavile. Nato so skrajneži napadli kurdska območja na severu Iraka in v zadnjih tednih zavzeli več mest in naselij. Pred njimi bežijo kristjani, ki jih pobijajo ali silijo v spremembo vere, pa tudi Kurdi in pripadniki kurdske etnično-verske skupine jazidov. Združeni narodi so poročali, da je od junija pred IS-jem pobegnilo že več kot pol milijona ljudi, od začetka leta pa je svoje domove zapustilo 1,2 milijona ljudi.

A borci IS-ja kljub ameriškim napadom ostajajo neomajni. "Ameriški napadi ne bodo imeli na nas nobenega vpliva. Letala napadajo položaje, za katere oni mislijo, da so strateški. A mi ne delujemo tako, mi smo izurjeni za gverilsko vojno," je eden izmed borcev povedal za Reuters.